zahtevala
Ugrabitev zahtevala tri žrtve
16. 03. 2001 00.00
V savdskoarabskem mestu Medina se je z bliskovitim napadom posebne enote končala skoraj 24-urna drama ugrabljenega ruskega letala. Tri osebe, turški potnik, stevardesa in eden od čečenskih ugrabiteljev, so pri tem umrle. Savdski specialci so se za tvegano akcijo odločili potem, ko so ugrabitelji zagrozili, da bodo letalo razstrelili, če ne bodo smeli nadaljevati poti v Afganistan.
Posebni pogoji za Mercator
08. 03. 2001 00.00
Največja slovenska trgovinska družba Mercator namerava graditi trgovske centre tudi v Novem Sadu in Beogradu. Kot so sporočili iz Mercatorja, so pred dobrimi 14 dnevi svoj koncept prihoda na srbski trg predstavili tudi srbskemu ministru za trgovino in turizem Slobodanu Milosavljeviću. Ta je ob tem med drugim izrazil željo, da se srbska trgovina, pred vstopom Mercatorja, zavaruje z nekaterimi pogoji. Predstavniki Mercatorja pa so mu pojasnili, da Mercator s svojimi trgovinskimi centri vedno prispeva k razvoju okolja, v katerem gradi.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Izredne razmere na makedonski meji
06. 03. 2001 00.00
Ob zaostrovanju razmer na makedonsko-kosovski meji bo makedonski predsednik Boris Trajkovski danes popoldne nastopil v parlamentu, dogodek pa bo prenašala tudi televizija. Skopje pa naj bi danes obiskal tudi grški zunanji minister Georges Papandreu, ki naj bi makedonskemu vodstvu prenesel stališča OVSE do položaja na območju. Gverilci naj bi bili del nove formacije - narodne osvobodilne vojske in jo sestavljajo prostovoljci iz albanske etnične manjšine v Makedoniji. Doslej so se izmikali pred makedonsko vojsko in silami KFOR znotraj 1 km širokega pasu ob meji s Kosovom.
Na makedonski meji zaenkrat mirno
06. 03. 2001 00.00
Poročila številnih medijev, da ob kosovsko makedonski meji potekajo hudi spopadi, so po trditvah makedonskih in ameriških virov neresnična. Razmere v vasi Tanuševci so mirne, a še vedno napete. Makedonska vojska in policija pa sta vpoklicali manjše število rezervistov.
19. rektorska konferenca
28. 02. 2001 00.00
Vodstvi Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru se redno sestajata na rektorskih konferencah, ki so izmenično v Mariboru in Ljubljani. Na že 19. rektorski konferenci, ki je potekala danes na ljubljanski univerzi, so obravnavali dokument Priloga k diplomi, spremembo izbirnega postopka pri razvrščanju kandidatov za vpis v prvi letnik ter politiko plač zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so sporočili z ljubljanske univerze.
Madžarska zahteva več sedežev
27. 02. 2001 00.00
Madžarski predsednik Ferenc Madl je danes napovedal, da bo Madžarska zahtevala več sedežev v Evropskem parlamentu, kot je predvideno v pogodbi iz Nice, ki so jo sinoči slovesno podpisali zunanji ministri držav članic povezave. Madžarska bo imela po vstopu v EU v Evropskem parlamentu 20 poslanskih sedežev, torej dva manj kot Belgija, Grčija in Portugalska, ki pa imajo približno enako število prebivalcev kot Madžarska, je pojasnil Madl, ki se je v Budimpešti udeležil zasedanja pridružitvenga odbora madžarskega in Evropskega parlamenta. "Prepričan sem, da bomo to anomalijo rešili med pogajanji o institucijah," je še dejal madžarski predsednik.
Potrdili zakon o odškodninah optantom
27. 02. 2001 00.00
Komisija za proračun italijanske poslanske zbornice je danes potrdila zakon o odškodninah italijanskim optantom, ki so zapustili svoje premoženje na območju nekdanje Jugoslavije. Zakon predvideva odškodnine v višini 400 milijard lir, ki jih bodo 350.000 italijanskim optantom izplačali do leta 2004, ter nadaljnjih 40 milijard lir, ki bodo izplačane po letu 2004, poroča italijanska agencija Ansa. Zakon je pred dvema tednoma že potrdila senatna komisija za finance in zakladnico.
Izraelsko-palestinsko srečanje
26. 02. 2001 00.00
Prvič po izvolitvi Ariela Šarona za novega izraelskega premiera v začetku februarja so se ponoči sešli predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb, je danes sporočil neimenovani predstavnik palestinskih varnostnih služb. "Na sestanku je prišlo do dogovora o odprtju cest, cestnih prehodov in nekaterih drugih vprašanjih," je pojasnil.
Ukrepi pred širitvijo bolezni parkljarjev
26. 02. 2001 00.00
Slovenija je že ob prvem obvestilu iz Velike Britanije o pojavu slinavke in parkljevke v sredo, 21. februarja, izdala prepoved uvoza parkljarjev, to je goveda, ovac, koz in prašičev. Bolezen se namreč lahko pojavi pri vseh živalih, ne samo pri prašičih. Gre za klasično virusno bolezen, ki se zelo hitro širi. "Nevarnosti, da bi bolezen iz Velike Britanije prišla v Slovenijo , v pravem pomenu besede ni. Presenetljivo pa je, da se je bolezen, ki se načeloma pojavlja v Aziji, pojavila na Otoku," je povedal direktor Veterinarske uprave Republike Slovenije Zoran Kovač. Kot možen vzrok za pojav bolezni v Veliki Britaniji je Kovač navedel begunce, ki bi lahko prinesli bolezen, ali pa ne dovolj termično obdelani izdelki.
Enote ZN na meji med Etiopijo in Eritrejo
22. 02. 2001 00.00
Potem ko so se etiopske enote včeraj umaknile s spornega mejnega območja med Etiopijo in Eritrejo, so se na položaje vzdolž meje danes namestile mirovne enote Združenih narodov. Zadnjih 1200 etiopskih vojakov je svoje tanke, topništvo in oklepna vozila s položajev, ki so jih zasedli pred poltretjim letom, umaknilo včeraj. Tako so izpraznili 25 kilometrov široko tamponsko območje, na katerega so se namestili vojaki ZN.
Za pametnejše sankcije proti Iraku
20. 02. 2001 00.00
ZDA in Velika Britanija razmišljata o omilitvi sankcij proti iraškemu režimu, je danes dejal vodja britanske diplomacije Robin Cook. Cook ni pojasnil, za kakšne omilitve gre, vendar naj bi "pametnejše" sankcije onemogočile iraško vojsko, odprle pa bi možnosti za gospodarsko in humanitarno pomoč Iraku. V odgovor na številne kritike ameriško-britanske politike do Iraka je Cook dejal, da je treba mednarodno javno mnenje znova spomniti na stalno nevarnost, ki jo predstavlja Sadam Husein. O "pametnejših" sankcijah se bodo v četrtek v Washingtonu sestali predstavniki Velike Britanije in ZDA. Pogovori o Iraku bodo dan pred srečanjem ameriškega predsednika Georgea Busha in britanskega premiera Tonyja Blaira in malo po začetku turneje državnega sekretarja Colina Powella po Bližnjem vzhodu.
Robinsonova odprla azijsko srečanje
19. 02. 2001 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Mary Robinson je v Teheranu odprla azijsko srečanje o rasizmu in socialni diskriminaciji. V otvoritvenem govoru je države pozvala k bolj doslednemu spoštovanju pravic manjšin. Robinsonova je spregovorila tudi o zaskrbljujočih razsežnostih trgovine z ljudmi ter prisilne prostitucije žensk in otrok. Zato je zahtevala regionalno sodelovanje in ustrezne ukrepe tudi na mednarodni ravni.
Nov potresni sunek v Salvadorju
18. 02. 2001 00.00
Salvador je spet stresel močan popotresni sunek z močjo 5,3 stopnje po Richterjevi lestvici. O ranjenih ne poročajo, povzročil pa je dodatno materialno škodo in paniko med prebivalci.
KFOR prijel šest osumljencev napada
17. 02. 2001 00.00
Pripadniki mednarodnih mirovnih sil na Kosovu KFOR so po včerajšnjem napadu na srbski konvoj blizu Podujeva, v katerem je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 43 pa jih je bilo ranjenih, prijeli šest osumljencev. Jugoslovanska vlada je od Varnostnega sveta ZN zahtevala, naj skliče izredno sejo, na kateri bodo obsodili napad in sprejeli ukrepe proti nasilju. Kot je poročala jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanska vlada pozvala sile KFOR in misije ZN na Kosovu (UNMIK), naj se na napad odzovejo v skladu z resolucijo 1244 ZN in zagotovijo temeljne človekove pravice in varnost vseh ljudi, ki živijo v pokrajini.
Hrvaški sabor sklenil razpravo o Norcu
16. 02. 2001 00.00
Hrvaški sabor je danes sklenil dvodnevno razpravo o primeru pobeglega upokojenega generala Mirka Norca, osumljenega uboja srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991. Burna razprava, ki so jo morali celo prekiniti zaradi fizičnega obračuna med poslanci, se je končala s sprejetjem sklepov vladajoče koalicije, ki poudarjajo, da mora hrvaško pravosodje obravnavati vse primere vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem. Sabor je tudi podprl vlado in vse državne organe pri varovanju ustavnega reda.
Osem mrtvih v napadu
14. 02. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je med današnjim obiskom v Turčiji v zvezi z napadom na izraelski avtobusni postaji v bližini Tel Aviva zatrdil, da je šlo po dosedanjih podatkih za nesrečo in ne za napad na izraelske vojake in civiliste. V incidentu je umrlo osem izraelskih vojakov in civilistov, 20 pa je bilo ranjenih. Po Arafatovih trditvah namreč Palestinci nasprotujejo ubijanju ljudi. Izrael pa je Arafatu pripisal odgovornost za incident.
Bush napovedal posodobitev vojske
14. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom mornariškega oporišča v Norfolku, ki je hkrati tudi edino oporišče zveze NATO na ameriških tleh, napovedal modernizacijo oboroženih sil ZDA, da bi bile te sposobne zoperstaviti se izivom sodobnega časa. Bush je izrazil odločenost za modernizacijo vojske, čeprav se zaveda, da bo ta zahtevala odpravo številnih programov, ki jih podpirajo tako generali kot kongresniki. Slednji predvsem zaradi tega, ker oborožitvena industrija, čeprav nepotrebna, nudi zaposlitev njihovim volilcem.
Za strožji uvoz govedine
10. 02. 2001 00.00
Nemška ministrica za prehrano in kmetijstvo Renate Künast je Bruselj pozvala, naj sprejme bolj strogo zakonodajo glede uvoza govedine iz držav nečlanic Evropske unije. "V interesu potrošnikov je, da so uvoženi proizvodi podvrženi istemu nadzoru kot proizvodi iz držav EU," je poudarila. Trenutno le v državah EU veljajo prepoved uporabe kostne moke, uničenje tveganih materialov in testiranje za hitro odkrivanje bolezni norih krav. Po navedbah časnika je ministrica zahtevala tudi uvedbo testiranja za živo govedo. Šlo naj bi za švicarski test, ki veterinarju omogoča odkrivati bolezen s pomočjo opazovanja odziva krave na svetlobne bliske in s pregledom njenega vratu in glave.
Prvi odzivi na film Hannibal
10. 02. 2001 00.00
Deset let potem, ko je Anthony Hopkins kot ljudožerec Hannibal Lecter obiskovalcem kino dvoran povzročal kurjo polt, vnovič skrbi za grozo v kinematografih. "Še vedno sem prestrašena," je za ameriški časnik USA Today povedala igralka Ellen Barkin, potem ko si je ogledala predpremiero filma Hannibal. Hollywoodska zvezda Lauren Bacall pa je film komentirala z besedami "Rada imam možgane! Vedno sem jih imela rada." V filmu Hopkins kot gurman Dr. Lecter z žlico zajema možgane svoje še žive žrtve. Detektivka Clarice Starling, ki je tokrat ne igra Jodie Foster, temveč Julianne Moore, medtem skoraj omedli. Več častnih gostov je iz podobnih razlogov svečano večerjo po premieri raje izpustilo, poroča USA Today.
Aristide novi haitski predsednik
07. 02. 2001 00.00
Kot haitski predsednik je danes že drugič prisegel Jean-Bertrand Aristide. Nekdanji duhovnik, ki je otoški državici predsedoval že med letoma 1991 in 1996 in kasneje ni smel kandidirati na volitvah, je novembra lani na spornih predsedniških volitvah zmagal s skoraj 92 odstotki glasov. Opozicija, ki je bojkotirala volitve in zahtevala njihovo razveljavitev, Aristida ne priznava in je včeraj imenovala svojega predsednika države.
Umik opozicije
01. 02. 2001 00.00
Predstavniki socialdemokratov in Nove Slovenije so se odpovedali vsem predsedniškim in podpredsedniškim funkcijam v delovnih telesih, Miha Brejc pa je odstopil s položaja podpredsednika državnega zbora, ker vladajoča koalicija ni uslišala strankinih zahtev, da bi skupaj z Jelinčičevo stranko imeli večino v dveh nadzornih delovnih telesih.
Putin sprejel Kremlju nenaklonjene novinarje
29. 01. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes v Moskvi sprejel deset novinarjev televizijske hiše NTV, ki je precej nenaklonjena Kremlju , je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Priljubljena voditeljica na NTV Svetlana Sorokina je sicer srečanje z ruskim predsednikom zahtevala že takrat, ko je distributer zemeljskega plina Gazprom, ki je delno v lasti države, napovedal prevzem hudo zadolžene televizijske hiše NTV.
Nerealna pričakovanja Carle Del Ponte
25. 01. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sinoči jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaću izročila naloge za aretacijo in obtožnice proti državljanom ZRJ, je sporočilo jugoslovansko ministrstvo za informiranje, ni pa navedlo, za katere osebe gre. Po srečanju so še sporočili, da so veliko pozornosti posvetili vzpostavitvi pravnih pogojev za popolno sodelovanje ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Brez navdušenja nad sodelovanjem s Haagom
25. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila tridnevni obisk v zvezni republiki Jugoslaviji.Ob odhodu je Del Pontejeva poudarila, da je presenečena nad Vojislavom Koštunico, saj ni pokazal pretiranega navdušenja za sodelovanje z haaškim sodiščem.
EU pozdravila dogovor
21. 01. 2001 00.00
Komisija Evropske unije je pozdravila dogovor med Mednarodno (FIFA) in Evropsko nogometno zvezo (UEFA), dosežen v petek v Zürichu. Pri EU menijo, da je bil to predpogoj, da se nadaljujejo dogovori o reformi sistema prestopov nogometašev in reformi pogodb. V Bruslju napovedujejo nov sestanek za sredo in pričakujejo, da bodo z obema krovnima nogometnima zvezama kmalu dosegli ustrezen dogovor.
75 sekund za ločitev
21. 01. 2001 00.00
Rekordnih 75 sekund je potreboval sodnik, da je razvezal 33-letnega člana skupine Oasis Noela Gallagherja in njegovo 34-letno ženo Meg Mathews. Na isti obravnavi je isti sodnik razvezal še 31 drugih parov. Gallagher se je z Meg Mathews poročil leta 1997 v Las Vegasu, januarja lani pa se jima je rodila hčerka Anais, že septembra pa sta razglasila, da se ločujeta. Gallagher je svoji ženi očital, da preveč hodi po zabavah, preveč pije in premalo skrbi za otroka. V prošnji za razvezo pa je priznal, da je ženo varal s sedanjo prijateljico Saro MacDonald. Kasneje pa je povedal, da žene v resnici nikoli ni varal - s tem je želel le pospešiti razvezo. Svoji (ne)prevarani ženi naj bi po nepreverjenih informacijah ponudil tri milijone angleških funtov odškodnine, ta pa naj bi njegovo potezo označila za smešno in zahtevala deset milijonov.
V ZDA aretirali Borodina
18. 01. 2001 00.00
Na letališču JFK v New Yorku so ponoči aretirali nekdanjega upravitelja kremeljskega premoženja Pavla Borodina, ki ga švicarske oblasti obtožujejo pranja denarja. Borodinov odvetnik je že izjavil, da je bila aretacija nezakonita in da ji bo sledil diplomatski škandal velikih razsežnosti. Borodin je v ZDA prišel na inavguracijo predsednika Georga Busha mlajšega in nenavadno je, da so ga ameriške oblasti kljub povabilu aretirale. Zaradi aretacije je že protestiralo rusko zunanje ministrstvo in zahtevalo takojšnjo izpustitev Borodina.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.