zahtevala
Predsednik Clinton spet pomilostil purana
23. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v skladu s tradicijo dan pred praznikom zahvalni dan, na katerega Američani vsako leto pohrustajo na milijone puranov, enega med njimi, srečneža po imenu Jerry, pomilostil. Jerry se bo namesto na praznično mizo preselil v živalski vrt, kjer bo z drugimi pernatimi pomiloščenci živel, dokler ne bo umrl naravne smrti. Pred Belo hišo je medtem demonstrirala skupinica ljubiteljev živali, ki je zahtevala pomilostitev za vse purane, ne samo za Jerryja.
ZDA v pričakovanju odločitve vrhovnega sodišča
20. 11. 2000 00.00
Republikanski ameriški predsedniški kandidat George W. Bush je v nedeljo na vrhovno sodišče Floride naslovil zahtevo, naj ustavi ročno preštevanje glasov v treh okrožjih na Floridi in omogoči razglasitev zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Obenem je Bush predložil dokaze, s katerimi naj bi dosegel, da sodišče ne bi upoštevalo ročno preštetih glasovnic. Bushevi odvetniki se sklicujejo na dejstvo, da floridski zakon jasno določa rok, do katerega je potrebno prešteti glasovnice. Floridski volilni zakon namreč določa, da je potrebno glasovnice prešteti v enem tednu po volitvah. Ta rok se je iztekel 14. novembra, zato Bushev tabor ocenjuje, da je državna sekretarka Floride Katherine Harris sprejela pravo odločitev, ko je zahtevala ustavitev ročnega preštevanja glasov. Bushev demokratski protikandidat Al Gore je svoje gradivo, s katerim zahteva prav nasprotno, sodišču predložil že v soboto. Demokratski kandidat za podpredsednika Joseph Lieberman je danes izjavil, da bi morali na Floridi vnovič prešteti tudi glasovnice iz tujine, ki so jih izpolnili vojaki, oblasti pa so jih zaradi domnevnih tehničnih nepravilnosti zavrnile. Takšnih glasovnic naj bi bilo 1527, njihova pomanjkljivost pa je v tem, da so imele premalo žigov. Vrhovno sodišče je minuli petek razsodilo, da uradni izidi volitev na Floridi ne bodo potrjeni, dokler se ne izreče o omenjenih zahtevah obeh taborov. Zaslišanje bo potekalo danes, vsaka stran pa ima za predstavitev svojih argumentov na voljo eno uro.
Hrvaška zavrača delitev BiH
14. 11. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni Avaz poudaril, da so v zablodi vsi tisti Hrvati iz Bosne in Hercegovine, ki mislijo, da bi na ozemlju BiH lahko ustanovili svojo paradržavo, ki bi se nato nekega dne priključila Hrvaški. Po Mesićevih besedah Zagreb takšnih zamisli ne bo podprl. Mesić je pojasnil, da so takšne pobude v nasprotju z globalnim dogajanjem v Evropi, obenem pa tudi škodijo temeljnim interesom Hrvatov v BiH, tako kot podobne separatistične ideje škodijo interesom bosanskih Srbov. Mesić je vnovič obsodil izvedbo referenduma o oblikovanju hrvaške enitete v BiH, ki ga je na sobotnih splošnih volitvah v tej državi pripravila Hrvaška demokratska skupnost (HDZ). Medtem pa je bosanskohercegovska stranka Nova hrvaška pobuda (NHI) od vodje misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) v BiH Roberta Barryja zahtevala, naj sprejme "ostre ukrepe" proti organizatorjem omenjenega referenduma, saj ocenjuje, da je ta resno vplival na regularnost glasovanja, obenem pa naj bi šlo tudi za jasno kršitev volilnega molka.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Slavija M Optima proti Albi Volan
14. 11. 2000 00.00
Iz uprave hokejskega kluba Slavija M Optima so sporočili, da bo tekma mednarodne hokejske lige Slavija M Optima - Alba Volan jutri ob 19. uri na odprtem drsališču v Zalogu. V primeru slabega vremena bo tekma na Bledu, v tamkajšnji ledeni dvorani, ob 18. uri.
Nasilje danes terjalo šest življenj
13. 11. 2000 00.00
Nasilje na palestinskih ozemljih je danes terjalo šest smrtnih žrtev. Na Zahodnem bregu so bili v treh napadih oboroženih Palestincev danes ubiti štirje Izraelci, osem pa jih je bilo huje ranjenih. Na območju Gaze je bil v spopadih z izraelskimi vojaki danes ubit 18-letni Palestinec, neki Palestinec pa je umrl za posledicami poškodb, ki jih je dobil konec tedna. Število smrtnih žrtev nasilja, ki na palestinskih ozemljih divja že sedem tednov, se je tako povzpelo na 217. Izraelski premier Ehud Barak je izraelski vojski danes dal ukaz, naj z vsemi sredstvi odgovori na zadnji val nasilja na palestinskih ozemljih, je sporočil njegov tiskovni predstavnik v Chicagu, kjer se Barak udeležuje letne skupščine neke judovske organizacije. Barak se je sicer včeraj v Washingtonu sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom, vendar srečanje ni prineslo ustavitve nasilja. Barakov svetovalec Dani Jatom je za izraelski radio povedal, da strani trenutno ne računata na obnovo mirovnih pogajanj. "Zaradi nadaljevanja nasilja Barak ne vidi možnosti za obnovo pogajanj," je poudaril Jatom. Organizacija islamske konference (OIC) je na vrhunskem zasedanju v glavnem mestu Katarja Doha svoje članice pozvala, naj prekinejo odnose z Izraelom, zagrozila pa je tudi, da bo zaostrila odnose z vsako državo, ki bo preselila svoje veleposlaništvo v Jeruzalem. Ta izjava pa ni tako ostra, kot so zahtevale nekatere članice OIC, med njimi Iran in Savdska Arabija, ki so si prizadevale, da bi vseh 56 članic OIC prekinilo odnose z Izraelom. Kot je pojasnil vodja egiptovske delegacije, premier Atef Obeid, se mora vsaka članica sama odločiti o tem vprašanju. Vrh OIC, ki se je začel v nedeljo, naj bi trajal tri dni, vendar se bo po besedah generalnega sekretarja OIC Azedina Laraqija najverjetneje končal že danes. Za najbolj burno razpravo v pripravi sklepne deklaracije so na zasedanju poskrbela različna mnenja o tem, ali naj v pozivu k prekinitvi odnosov z Izraelom uporabijo besedo zahteva ali poziv. Sicer naj bi OIC v sklepni izjavi pozvala k oblikovanju sodišča za izraelske vojne zločine, zahtevala pa naj bi tudi namestitev mednarodnih mirovnih sil, ki bi zaščitile Palestince.
Baselsko zlato za Beograd?
13. 11. 2000 00.00
Štiri republike nekdanje Jugoslavije so sprostitev baselskega zlata zahtevale že zdavnaj, medtem ko je režim Slobodana Miloševića to vztrajno zavračal. Če bi zdaj to zahtevala tudi nova jugoslovanska vlada, bo zlato nemudoma deblokirano, zatrjuje neimenovani vir Danasa. Zlato naj bi bilo razdeljeno v skladu z že sprejetimi deleži v nasledstvu SFRJ, ki pa jih uradni Beograd ni sprejel. Danasov vir trdi, da gre za zlato, ki je vredno več kot pol milijarde dolarjev, sedanji Jugoslaviji pa bi od tega pripadlo 30 odstotkov oziroma približno 180 milijonov dolarjev.
Komisija zahteva ponovno štetje
12. 11. 2000 00.00
V okrožju Palm Beach na Floridi so na štirih voliščih, kjer naj bi volilci zaradi nepreglednosti glasovnic namesto za predsedniškega kandidata demokratov Ala Gora pomotoma glasovali za kandidata Reformne stranke Pata Buchanana, ponoči končali ročno preštevanje glasovnic. Volilna komisija je po enem odstotku preštetih glasovnic sporočila, da je Gore pridobil 36 glasov, republikanski predsedniški kandidat George Bush ml. pa izgubil tri. Komisija je zahtevala ponovno štetje skupno prek 425.000 glasovnic na vseh voliščih v tem okrožju. Policija v Miamiju pa je v enem od hotelov v središču mesta odkrila zaprto volilno skrinjico, ki jo je policija takoj zapečatila. Ni znano, kako se je skrinjica znašla v hotelu. Volilni štab Ala Gora je sinoči zahteval, da pravni svetovalci republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega umaknejo pritožbo, s katero želijo preprečiti ponovno preštevanje glasov v nekaterih okrožjih na Floridi. "Pozivamo Bushev tabor, naj umakne tožbo, ter omogoči vnovično in natančno preštevanje vseh glasov na Floridi. Če je Bush resnično prepričan v svojo zmago na Floridi, ni razloga za strah pred ročnim preštevanjem glasov," je dejal posebni odposlanec Ala Gora na Floridi, nekdanji ameriški državni sekretar Warren Christopher. Kandidat, ki bo zmagal na Floridi, bo dobil glasove tamkajšnjih 25 elektorjev in bo zmagovalec ameriških predsedniških volitev.
Končano sojenje o aferi Zavrč
06. 11. 2000 00.00
Na županijskem sodišču v Varaždinu se je končalo sojenje slovenskima državljanoma Antonu Slatinšku in Branku Bezgovšku, obtoženima vohunjenja v aferi Zavrč. Varaždinski sodnik bo končno razsodbo izrekel v četrtek zjutraj, odvetnika obtoženih pa sta v sklepnem govoru zahtevala oprostilno sodbo. Sodnik se bo v četrtek odločil tudi o usodi vohunskega kombija, ki ga je hrvaška policija obtoženima zaplenila v Zavrču, zdaj pa je parkiran na dvorišču varaždinske policijske uprave.
Ponovljene volitve na Zanzibarju
05. 11. 2000 00.00
Na tanzanijskem otoku Zanzibar, ki ima delno avtonomijo, danes ponavljajo predsedniške in parlamentarne volitve v 16 od skupno 50 volilnih okrožij, v katerih je v prvem krogu volitev 29. oktobra prišlo do nepravilnosti. Volitve za zdaj potekajo mirno. Opozicijska Združena državljanska fronta je zahtevala razveljavitev volitev minuli konec tedna in razpis novih, vendar je vladajoča stranka Chama Cha Mupinduzi te zahteve zavrnila, zato opozicija današnje volitve na Zanzibarju bojkotira.
Predsednica svobodnjakov ščiti Haiderja
04. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer se je v zvezi z vohunsko afero zaradi kraje zaupnih policijskih podatkov iz policijskega računalnika danes postavila na stran svojega predhodnika in enega glavnih osumljencev v omenjeni aferi, koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Riess-Passerjeva je za avstrijski radio ORF povedala, da je Haider v aferi žrtev in ne storilec, saj so iz omenjenega računalnika kar 60-krat zahtevali tudi Haiderjeve podatke. Ob tem je še zahtevala pojasnilo, kdo se je zanimal za podatke o nekdanjem voditelju FPÖ.
Montesinosu zamrznili račune v Švici
03. 11. 2000 00.00
Pravosodni organi v švicarskem kantonu Zürich so v več švicarskih bankah zamrznili različne bančne račune, za katere domnevajo, da pripadajo nekdanjemu vodji perujske tajne službe Vladimiru Montesinosu, in na katerih je shranjenih približno 50 milijonov ameriških dolarjev, so danes sporočili iz zveznega urada za pravosodje v Bernu. Švicarski pravosodni organi so 5. oktobra začeli kazensko preiskavo proti Montesinosu, zaradi suma, da je v švicarskih bankah pral denar. Švicarski urad za pravosodje je zato pozval vse banke, v katerih bi Montesinos lahko imel denar, naj to čim prej javijo pravosodnim organom.
Nova kolektivna pogodba za raziskovalne dejavnosti
03. 11. 2000 00.00
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček in predsednik Sindikalne konference raziskovalnih dejavnosti Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti (SVIZ) Slovenije Janez Stergar sta danes podpisala spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za raziskovalne dejavnosti, ki vsebinsko izenačuje plače zaposlenih v raziskovalnih dejavnostih s plačami tistih, ki so zaposleni v visokem šolstvu. Po Stergarjevih besedah s spremenjeno kolektivno pogodbo največ pridobijo raziskovalci z najvišjimi nazivi, ki so primerljivi z nazivi univerzitetnih profesorjev. Tem raziskovalcem se bo plača 1. januarja prihodnje leto zvišala za približno 12.000 tolarjev neto in nato za enak znesek še 1. decembra 2001. Sicer pa je Stergar poudaril še, da se Slovenija mora zavedati, da razen znanja v svetu nima drugih konkurenčnih prednosti, zato mu bo morala v prihodnje namenjati več sredstev. Danes podpisana kolektivna pogodba - SVIZ je predlog sprememb kolektivne pogodbe za raziskovalno dejavnost poslal ministrstvu za znanost in tehnologijo (MZT) že maja letos - tako poleg višjih plač po Stergarjevih besedah prinaša tudi močno socialno varovalko, saj delavcu, ki predloži dokončni sklep o prenehanju delovnega razmerja zakonca iz naslova tehnološkega viška, ne more prenehati delovno razmerje brez njegovega pisnega soglasja ter pravico do večjega števila dni namenjenih izobraževanju vseh zaposlenih v raziskovalnih dejavnosti. Stergar je ob tem povedal, da natančnega izračuna, kaj omenjene spremembe pomenijo za proračun, nima in poudaril, da za posameznika to ne pomeni prav veliko. "V pogajanjih se je zataknilo pri mladih raziskovalcih," je še povedal Stergar in dodal, da ti s tokratno spremembo kolektivne pogodbe niso pridobili ničesar.
Predlog zakona o materialni dolžnosti
29. 10. 2000 00.00
Predlog zakona o materialni dolžnosti, ki ga je pripravilo ministrstvo za obrambo, 19. oktobra pa ga je sprejela vlada, naj bi v skladu z ustavnimi določbami celovito uredil materialno dolžnost za potrebe obrambe, varnosti, zaščite, reševanja in pomoči ter obenem zagotovil kar največje varstvo državljanov in drugih zavezancev za materialno dolžnost. Ustavno sodišče je namreč letošnjega marca odločilo, da mora zakonodajalec z zakonom in ne z izvršilnim predpisom urediti izvajanje materialne dolžnosti. Kot poudarjajo na obrambnem ministrstvu, predlog zakona, ki ne širi dolžnosti zavezancev, pač pa jih racionalizira, predstavlja nujno uskladitev z ustavo. Sicer pa je temeljni namen materialne dolžnosti, da se za obrambne potrebe, potrebe policije ter sil za zaščito, reševanje in pomoč zagotovijo potrebna materialna sredstva, zemljišče in objekti, ki jih v miru ni mogoče zagotoviti v zadostnem obsegu.
Nuklearko Temelin znova zagnali
29. 10. 2000 00.00
Jedrska elektrarna Temelin na jugu Češke je danes znova začela poskusno obratovati, potem ko so včeraj odpravili vzrok izpada glavne krožne črpalke v nuklearki.
Kršitev severnokorejskega zračnega prostora
27. 10. 2000 00.00
Ameriške oborožene sile v Južni Koreji (USFK) so danes potrdile, da sta dve njihovi vojaški letali kršili severnokorejski zračni prostor. Kot so sporočile USFK, sta dve letali med vojaško vajo včeraj nenamerno prečkali demarkacijsko črto s Severno Korejo, nato pa sta nemudoma odleteli nazaj na jug. USFK naj bi o dogodku takoj obvestile severenokorejsko vojsko, ki bo pripetljaj raziskala.
ZRJ kmalu v ZN
26. 10. 2000 00.00
ZRJ bi se lahko v bližnji prihodnosti pridružila Združenim narodom, je v Skopju včeraj izjavil ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke, ki se je ob robu vrhunskega srečanja voditeljev držav Jugovzhodne Evrope v makedonski prestolnici sestal z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Holbrooke je danes prispel na obisk v Sarajevo. Holbrooke je pogovore z novim jugoslovanskim predsednikom označil za "odlične". Holbrooke je najvišji ameriški predstavnik, ki se je sestal s Koštunico po njegovem prevzemu predsedniške funkcije v začetku oktobra. "Mislim, da je jasno, da se bo ZRJ pridružila ZN zelo kmalu," je dejal Holbrooke in ob tem dodal, da ne gre niti za vprašanje mesecev. Ameriški veleposlanik pri ZN je še ocenil, da bo stabilizacija na Balkanu zahtevala še nekaj časa.
V Izraelu potekajo intenzivna pogajanja
23. 10. 2000 00.00
Izraelske sile so v odgovor na palestinsko obstreljevanje judovske naselbine Gilo južno od Jeruzalema pozno
Grčija zahteva končanje vojaških vaj
21. 10. 2000 00.00
Grčija je danes prekinila sodelovanje na zavezniških vojaških vajah Destined Glory-2000 v Turčiji in zahtevala njihovo prekinitev zaradi "nesprejemljivega obnašanja" Turčije, je sporočil grški zunanji minister Akis Cohazopulos.
SPS napovedala izredni kongres
21. 10. 2000 00.00
Socialistična stranka Srbije (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se bo 25. novembra v Beogradu sestala na izrednem kongresu, je v sporočilu za javnost zapisal izvršilni odbor stranke. Izvršilni odbor je ob tem kongres označil kot bistvenega za politično prihodnost stranke. V izjavi za javnost so še zapisali, da bo potrebno razmisliti tudi o zamenjavi predsednika stranke.
Zahteva po zamenjavi generala Pavkovića
20. 10. 2000 00.00
Predsednik in podpredsednik Gibanja za demokratično Srbijo (PDS), Momčilo Perišić in Dragan Vukšić sta od jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice zahtevala, naj zamenja načelnika generalštaba jugoslovanske vojske Nebojšo Pavkovića.
Ebola še naprej pustoši po Ugandi
19. 10. 2000 00.00
Smrtonosna epidemija ebole je v Ugandi doslej zahtevala že 41 smrtnih žrtev, najmanj 111 oseb pa je obolelih za to kužno boleznijo, so sporočili iz ugandskega ministrstva za zdravstvo. V Ugando medtem prihaja pomoč tako iz mednarodnih organizacij kot iz nekaterih držav. Na prizadeta območja so že prispeli številni mednarodni strokovnjaki, ki naj bi ugandskim oblastem pomagali zajeziti epidemijo.
Je Hillary Clinton lagala na zaslišanju?
19. 10. 2000 00.00
Hillary Clinton je neodvisni svetnik v poročilu o tako imenovani aferi Travelgate obtožil, da je na
SPS zahteva odstavitev Miloševića
17. 10. 2000 00.00
Skupina ustanoviteljev Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes zahtevala odstavitev Slobodana Miloševića s položaja predsednika stranke . Milošević ne more biti več predsednik SPS in njegovi najbližji sodelavci ne morejo več sodelovati pri vodenju stranke, je sporočila skupina, v kateri so nekdanji visoki predstavniki SPS, ki so bili izključeni iz stranke ali pa so izgubili položaj med preobrati v Miloševićevi politiki.
Drugi krog volitev v Albaniji
15. 10. 2000 00.00
V Albaniji danes poteka drugi krog lokalnih volitev, na katerem bodo izbrali župane v tistih občinah, kjer je bil po prvem krogu volitev 1. oktobra izid neodločen.
Vrhunsko srečanje EU
13. 10. 2000 00.00
Predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine je danes voditelje Evropske unije v Biarritzu pozvala, naj jih tekoča mednarodno-politična vprašanja - razmere na Bližnjem vzhodu in razmere v ZRJ - ne odvrnejo od osrednjega namena vrhunskega zasedanja, to je od dogovarjanja o institucionalnih reformah, s katerimi se petnajsterica pripravlja na širitev.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Predstavniki DOS in SPS naj bi obnovili pogovore
12. 10. 2000 00.00
Predstavniki Demokratične opozicije Srbije (DOS) in Socialistične stranke Srbije (SPS) nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića sta po dvodnevni prekinitvi v noči na četrtek obnovili pogovore o oblikovanju nove srbske vlade, je povedal nek vodilni predstavnik DOS. Nek vir blizu SPS pa je sporočil, da se je sešlo vodstvo stranke, da bi razpravljalo o nadaljevanju pogajanj z DOS in da bi preučilo rezultate dosedanjih pogajanj z opozicijo. Po trditvah DOS naj bi bila SPS "zainteresirana" za predlog o skupnem nadzoru štirih ključnih ministrstev - notranjega, finančnega, pravosodnega in ministrstva za informiranje. To je v sredo zvečer predlagal eden od opozicijskih voditeljev Zoran 195144inđić. Kot je opozoril, bi lahko DOS v primeru zavrnitve predloga zahtevala uraden sklic predčasnih parlamentarnih volitev.
Zakon krši osnovne principe bančništva?
12. 10. 2000 00.00
Guverner Banke Slovenije (BS) France Arhar je v zvezi z zakonom o nacionalni varčevalni shemi na predsednika vlade Andreja Bajuka danes naslovil odprto pismo. V njem ga obvešča, da je svet BS na svoji redni seji 10. oktobra obravnaval informacijo v zvezi z zakonom o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Pri tem se je osredotočil na posledice, ki jih bo ta zakon, skupaj s prvo varčevalno shemo iz leta 1999, imel na bančni sistem, za katerega stabilnost je BS odgovorna. Kot je Arhar v pismu poudaril, sta BS in njen svet zainteresirana za vse oblike dolgoročnega varčevanja, vendar jih je po njihovi presoji potrebno spodbujati na načine, ki jih poznajo tudi drugje. Kar se tiče instrumentov BS, pa morajo veljati za vse oblike varčevanja enaka pravila, torej tudi za varčevanje v okviru nacionalne varčevalne sheme, z drugimi besedami, država sama ne sme imeti prioritetnega položaja. Kot Arhar seznanja Bajuka, bo BS od bank dosledno zahtevala izvajanje