zločine
Karadžića bi lahko aretirali še pred volitvami v BiH
12. 09. 2000 00.00
Namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt je v pogovoru za današnjo izdajo sarajevskega časnika Dnevni avaz dejal, da bi lahko nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića aretirali še pred volitvami v BiH 11. novembra. Blewitt je še dodal, da ga je opogumilo stališče ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi morali Karadžića aretirati še pred napovedanimi volitvami. "Že dalj časa pritiskamo na vse sile v BiH, da bi aretirale Karadžića. Clintonova izjava je zelo močna in pozitivna. Upam, da se bo uresničila," je izjavil namestnik Carle del Ponte. Potrdil je tudi, da v Haagu že dalj časa razmišljajo o sestavi posebnih vojaških enot, katerih naloga bi bila izključno aretacija oseb, ki so osumljene vojnih zločinov.
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
11. 09. 2000 00.00
Objavili tajni seznam 35 obtoženih
ZRJ izdala obtožnico proti Clintonu
08. 09. 2000 00.00
Okrožno sodišče v Beogradu je pred dnevi sporočilo, da bo po diplomatski poti prek zunanjega ministrstva nekaterim državljanom članic zveze NATO poslalo obtožnico, v kateri jih obtožuje spodbujanja k agresiji, vojnim zločinom proti civilistom, uporabi nedovoljenih vojaških sredstev, poskusu uboja jugoslovanskega predsednika in kršitvi ozemeljske suverenosti ZRJ. Poimensko so v obtožnici navedeni ameriški predsednik Bill Clinton, ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, francoski predsednik Jacques Chirac, nekdanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana, general Wesley Clark in še sedem državnikov članic zveze NATO. Vsi kazenski postopki bodo potekali na okrožnem sodišču, so sporočili iz Beograda.
Obtoženi Hrvat se je predal
07. 09. 2000 00.00
Preiskovalnemu sodniku sodišča v Mostarju se je danes predal Erhad Poznič, eden od petih mostarskih Hrvatov, proti katerim je vložena obtožnica zaradi suma sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti civilistom in vojnim ujetnikom, so sporočili iz ministrstva za notranje zadeve hercegovsko-neretvanske županije. Poznič je eden od petih obtoženih mostarskih Hrvatov, za katerimi je notranje ministrstvo hercegovsko-neretvanske županije razpisalo tiralico. Ministrstvo je ostale obtožence pozvalo, naj sledijo Pozniču in se predajo pravosodnim organom. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je županijskemu sodišču v Mostarju predalo pristojnosti nad temi petimi obtoženci.
Grožnje hrvaškemu predsedniku Mesiću
02. 09. 2000 00.00
Hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću je neka doslej neznana skrajna skupina, imenovana Hrvaška revolucionarna bratovščina, zagrozila z bombnim napadom. Grozilni faks naj bi v urad predsednika prispel minuli teden, le dan po atentatu na pričo haaškega sodišča Milana Levarja, ki je razkril hrvaške vojne zločine in obtoževal visoke hrvaške častnike, da so pripravili številne likvidacije Srbov v Gospiću. Predsednik Mesić sicer velja za odločnega zagovornika hrvaškega sodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Jugoslovanske volitve tudi na Kosovu?
01. 09. 2000 00.00
Tri tedne pred predsedniškimi, parlamentarnimi in lokalnimi volitvami v ZRJ misija ZN na Kosovu (UNMIK) ne izključuje možnosti, da bodo volitve potekale tudi v pokrajini, potem ko je včeraj predvolilno kampanjo na Kosovu začela visoka predstavnica Socialistične stranke Srbije jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Tiskovna predstavnica UNMIK Susan Manuel včeraj v Prištini ni izključila možnosti izvedbe volitev tudi na Kosovu. Uradni Beograd sicer te zahteve še ni predložil predstavnikom UNMIK. Po njenih besedah morebitnim volitvam na Kosovu močno nasprotujejo ZDA, medtem ko naj bi jih nekaj evropskih držav podpiralo.
Starši obiskali zaprta Nizozemca
31. 08. 2000 00.00
Starši dveh Nizozemcev, ki sta bila aretirana prejšnji mesec in so ju obtožili, da sta načrtovala umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, so v sredo prvič obiskali svoja sinova, vendar po obisku niso hoteli dajati izjav. Odvetnik Vladimir Petrović, ki zastopa Nizozemca je dejal, da so prizadeti, vendar je drugače vse v redu. Po diplomatskih virih družini dveh drugih hkrati zaprtih Nizozemcev še vedno čakajo na jugoslovansko vizo.
Levar ni bil priča haaškega sodišča
29. 08. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Paul Risley je zatrdil, da Levar ni bil priča sodišča in da ni bil deležen zaščite sodišča. Preiskovalci sodišča so ga trikrat zaslišali leta 1997 in 1998 v zvezi z zločini hrvaških sil proti Srbom na območju Gospiča leta 1991.
Sodišče za vojne zločine v Sierri Leone
15. 08. 2000 00.00
Varnostni svet ZN je danes odobril ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za sojenje obtoženim vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v Sierri Leone. Članice VS so soglasno izglasovale resolucijo, ki upošteva prošnjo vlade Sierre Leone za pomoč ZN pri ustanovitvi posebnega sodišča za sojenje zločincem v državi.
Posebno sodišče za Sierro Leone
12. 08. 2000 00.00
Varnostni svet OZN naj bi v ponedeljek odločal o ameriškem osnutku resolucije, s katero bi ustanovili posebno sodišče za preganjanje vojnih zločincev iz afriške države Sierra Leone, kjer so bili predvsem pripadniki uporniške Revolucionarne združene fronte (RUF) znani po krvavih zločinih, kot je sekanje rok in nog civilnemu prebivalstvu.
Pinochetu odvzeli poslansko imuniteto
08. 08. 2000 00.00
Čilsko vrhovno sodišče je nekdanjemu diktatorju Augustu Pinochetu nepreklicno odvzelo poslansko imuniteto. Odločitev, ki so jo neuradno sprejeli že prejšnji torek, so zaradi velikega vznemirjenja domače javnosti sporočili šele danes.
Tuji tisk o političnih razmerah v ZRJ
07. 08. 2000 12.06
Tuji časniki ocenjujejo politične razmere v ZR Jugoslaviji pred bližnjimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami. Švicarski Basler Zeitung meni, da režim v Beogradu ne razpihuje po naključju strahu ravno pred volitvami, norveški Aftenposten pa ugotavlja, da je Milošević ponovno uspešen s strategijo delitve in vladanja. Tudi nizozemski de Volkskrant se strinja, da se namerava jugoslovanski predsednik z vsemi sredstvi obdržati na oblasti.
General Krstić obtožil Mladića
04. 08. 2000 19.25
Srbski general iz BiH Radislav Krstić je med zaslišanjem, ki so ga posneli februarja letos in ki so ga danes predvajali na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića za pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Mladič je odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Srebrenici; vodil je napad na mesto, osebno pa je poveljeval tudi vojakom, ki so prebivalce Srebrenice poslali na avtobuse in jih nato pobili, je na vprašanje o Mladićevi vlogi v pokolu zatrdil Krstič.
Bo Pinochetu odvzeta imuniteta?
03. 08. 2000 15.25
Vrhovno sodišče v Čilu bo odločitev o odvzemu imunitete nekdanjemu diktatorju Augustu Pinochetu sporočilo prihodnji torek, je sinoči po krajevnem času v Santiagu de Chile sporočil predsednik sodišča Hernan Alvarez. Čilski mediji pa poročajo, da je bila odločitev o odvzemu imunitete Pinochetu sprejeta že v torek, vendar pa so se iz strahu pred nemiri sodniki dogovorili, da bodo objavo odločitve za zdaj preložili. Alvarez teh poročil ni želel potrditi.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.
Romi želijo biti priznani
28. 07. 2000 20.58
Mednarodna romska unija (IRU) je ob koncu petega svetovnega kongresa Romov v Pragi sprejela nov statut, v katerem od mednarodnih organizacij zahteva, da Rome priznajo kot narod, in ne le kot narodnostno skupino. Z novim statutom želijo predvsem demokratizirati IRU in s tem izboljšati položaj Romov v svetu, je zapisano v sklepnem dokumentu kongresa. Štiridnevnega kongresa se je udeležilo kakih 250 delegatov iz 40 držav.
EU obsoja Miloševićev manever
28. 07. 2000 19.34
Vodstvo Socialistične stranke Srbije (SPS) je danes sporočilo, da bo Slobodan Milošević kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo potekale 24. septembra, potem ko je danes dobil podporo svoje SPS.
Diktator še vedno z imuniteto
19. 07. 2000 21.33
Čilsko vrhovno sodišče je danes začelo razpravo o odvzemu parlamentarne imunitete nakdanjemu čilskemu diktatorju, 84-letnemu generalu Augustu Pinochetu, ki ga obtožujejo za zločine proti človeštvu in kršenje človekovih pravic v času njegovega režima od 1973 do 1990, so sporočili sodniški viri. Prvi je odvzem Pinochetove parlamentarne imunitete zahteval čilski sodnik Juan Guzman, ki je preučeval 146 tožb. Te so proti nekdanjemu diktatorju vložili državljani od leta 1998 naprej. Do konca Pinochetove diktature leta 1990 je bilo ubitih najmanj 3200 političnih nasprotnikov, več desettisoč ljudi pa je bilo izgnanih. Za približno 1200 osebami se je izgubila vsaka sled.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Ante Jelavić znova izbran
15. 07. 2000 18.42
Ante Jelavić, dosedanji predsednik Hrvaške demokratske skupnosti (HDZ) v Bosni in Hercegovini, je bil na šestem kongresu stranke v Sarajevu znova izbran na tem položaju. Stranka je tudi prvič sprejela odločitev, da se opraviči za vojne zločine, ki so jih med vojno v BiH storili Hrvati. Osnutek izjave o tem naj bi sprejeli še danes.
Sporazum o ustanovitvi kazenskega sodišča
08. 07. 2000 11.18
Kanada je v New Yorku ratificirala sporazum o ustanovitvi prvega stalnega mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine in pozvala druge države naj ji sledijo.
SE ob 5. obletnici pokola v Srebrenici
07. 07. 2000 17.56
Predsednik parlamentarne skupščine Sveta Evrope Lord Russell-Johnston se je danes v posebni izjavi spomnil pokola v Srebrenici, v katerem so pred petimi leti sile bosanskih Srbov po ukazu Ratka Mladiča in pod oblastjo Radovana Karadžiča ubile med 7000 in 8000 civilistov.
Umrla angleška vohunka
28. 06. 2000 18.20
Vera Atkins (92), angleška vohunka v drugi svetovni vojni, ki je bila navdih za Miss Moneypenny v serijah James Bond, je umrla zaradi starosti.
SFOR aretiral osumljenega Srba
25. 06. 2000 16.53
Zveza NATO je danes sporočila, da so pripadniki mirovnih sil aretirali bosanskega Srba Duška Sikirica, ki je osumljen vojnih zločinov. Sikirica je osumljen udeležbe v poboju 140 bosanskih muslimanov in Hrvatov v ujetniškem taborišču Keraterm, leta 1992 pa je poveljeval tudi taborišču v Prijedoru. Obtoženega so že prepeljali v Haag, kjer mu bodo sodili na sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
'Ilegalni'' obisk v Črni gori
22. 06. 2000 19.56
Tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je kljub nasprotovanju beograjskega režima obiskala Črno goro. V Njivicah tik ob meji s Hrvaško je zbirala podatke o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik pred devetimi leti. Čeprav uradnih informacij ni, obisk haške tožilke je namreč potekal v največji tajnosti, se je zvedelo, da naj bi ji Đukanovićeva vlada predala obsežno dokumentacijo o napadih črnogorskih rezervistov na Dubrovnik. Gre za sporne in nepojasnjene dogodke iz leta 1991, ko je takratni črnogorski predsednik Bulatović, sedanji zvezni premier, črnogorskim rezervistom v sestavu jugoslovanske vojske ukazal napad na nemočno mesto, ki takrat še ni imelo svoje obrambe.
V streljanju ranjena dva Srba
21. 06. 2000 14.02
V središču Prištine sta bila sinoči v streljanju ranjena dva Srba, moški in ženska, je danes sporočil predstavnik mirovnih sil KFOR. Zdravstveno stanje obeh ranjenih je bilo danes stabilno. Neznanci so nanju streljali iz avtomobila. Policija po napadu ni še nikogar aretirala.
Se bo statut sodišča spremenil?
21. 06. 2000 11.11
Predsednik haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY) Claude Jorda je v torek poročal Varnostnemu svetu ZN v New Yorku in ga zaprosil za nekaj sprememb v statutu, ki bi omogočile večjo učinkovitost sodišča. Odprta seja VS je minila v znamenju ruskega in kitajskega napada na Jordo in delo sodišča, medtem ko so ju zahodni veleposlaniki odločno branili. Jorda je na novinarski konferenci kasneje omenil še jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča in dejal, da je zločinec, proti kateremu je bila vložena obtožnica, in da je njegovo mesto v Haagu.
Carla Del Ponte prispela v Prištino
20. 06. 2000 13.52
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je prispela na dvodnevni obisk na Kosovo. Obiskala bo več krajev, kjer potekajo izkopavanja grobišč. Davi je Del Pontejeva obiskala Orahovac na zahodu pokrajine, kjer si bo ogledala mrtvašnico, ki jo je postavilo haaško sodišče, ter tri prizorišča izkopavanj. Med njimi je tudi grobišče v Brestovcu, kjer so našli več deset trupel, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča. Popoldne se bo v Prištini sestala s civilnim upraviteljem Kosova Bernardom Kouchnerjem, v sredo pa bo pripravila novinarsko konferenco. Obisk glavne tožilke haaškega sodišča na Kosovu sodi v okvir turneje po državah nekdanje Jugoslavije, ki jo je začela v Makedoniji, vodila pa jo bo še v Dubrovnik na hrvaški obali ter Črno goro.
Carla del Ponte v Makedoniji
19. 06. 2000 19.04
Glavna tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je danes prispela v Skopje, prvo postajo turneje po državah nekdanje Jugoslavije, med katero bo jutri obiskala tudi Kosovo.
Spremembe v Črni gori
17. 06. 2000 18.57
Črnogorska vlada je sprejela štiri uredbe, ki urejajo zunanjetrgovinsko in carinsko poslovanje, in tako prevzela vse pristojnosti zvezne države na teh področjih. Podpredsednik vlade Ljubiša Krgović je za podgoriške Vijesti povedal, da je bil ta ukrep nujen zaradi delovanja zvezne države v škodo Črne gore in zaradi varstva njenih interesov. Sprejete so uredbe o carinskem poslovanju, o zunanji trgovini, o sanitarnem, tržnem, veterinarskem in kmetijskem nadzoru ter uredba o prometu vrednostnih papirjev in finančnem tržišču.