zločine
Haaško sodišče obsodilo bosanska Hrvata
26. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu je danes obsodilo nekdanja visoka predstavnika bosanskih Hrvatov Daria Kordića in Maria Čerkeza na 25 oziroma 15 let zaporne kazni. Kordić in Čerkez sta obtožena vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu. Obtožnica ju med drugim bremeni poboja več kot sto Muslimanov v bosanski vasi Ahmiči 16. aprila 1993.
Del Pontejeva lovi Karadžića
24. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je danes ostro kritizirala delo mirovnih sil zveze NATO na Balkanu. Sile zveze NATO so premalo odločne pri iskanju najhujših vojnih zločincev, kot na primer nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, je poudarila Del Pontejeva. Vprašala se je, kako je mogoče, da je Karadžić že pet let uspešno na begu, "čeprav naj bi bil na ozemlju, ki ga nadzoruje vojska ene izmed svetovnih velesil". "Možno je, da ne vedo, kje je, ampak to zgolj zato, ker ga sploh ne iščejo," je še dodala Del Pontejeva.
Ivanov za razpustitev haaškega sodišča
23. 02. 2001 00.00
Za čimprejšnjo razpustitev Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je danes zavzel ruski zunanji minister Igor Ivanov. Po poročanju tiskovne agencije Interfax je svojo odločitev utemeljil z besedami, "da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," in dodal, da bi na tak način "prispevali k stabilizaciji položaja v Jugoslaviji in na Balkanu".
Obsodba treh bosanskih Srbov
22. 02. 2001 00.00
Haško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije je obsodilo tri bosanske Srbe, ki so bili obtoženi posilstva in mučenja številnih muslimank v Bosni in Hercegovini. Sodišče je obtožencem prisodilo od 12 do 28 let zapora. Obsodba treh Bosanskih Srbov, ki so bili skupno obsojeni za 36 zločinov, je prvi primer na sodišču za zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je obravnaval posilstvo kot zločin proti človeštvu.
Norac se je predal
21. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki so ga pred dvema tednoma obtožili vojnih zločinov, se je zvečer predal hrvaški policiji. Hrvaško notranje ministrstvo je sporočilo, da je Norac pod nadzorom predstavnikov policije, ki ga bo privedla v preiskovalni center županijskega sodišča na Reki.
Norac ni na seznamu osumljencev
21. 02. 2001 00.00
Potem ko je hrvaška vlada dobila pisno zagotovilo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da general Mirko Norac ni med obtoženci, hrvaški premier Ivica Račan pričakuje, da se bo Norac zelo hitro predal sodišču na Reki.
Mesić o vstopu v EU
21. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na Dunaju dejal, da je Hrvaška od začetka reform pred letom dni spremenila številne zakone, da bi lahko čimprej pristopila k Evropski uniji. Po mnenju Mesića sprejemanje zakonov ni dovolj, zakone je potrebno tudi uresničevati. Nacionalistične demonstracije preteklih tednov v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, osumljenemu vojnih zločinov, po Mesićevih besedah ne bodo ogrozile reform.
Haaško sodišče potrdilo oprostitev
20. 02. 2001 00.00
Mednarodno haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je potrdilo oprostilno sodbo bosanskega Muslimana Zejnila Delalića, tri soobtožence pa je znova poslalo pred prvostopenjsko sodišče, ki naj bi odločilo o morebitni spremembi njihovih zapornih kazni. Sodišče je s tem odgovorilo na pritožbo obeh strank v primeru dveh bosanskih Muslimanov in Hrvata, ki so bili obsojeni za vojne zločine v taborišču Čelebići v osrednji Bosni.
Bodo haaški obsojenci kazen odslužili v Veliki Britaniji?
19. 02. 2001 00.00
Devet obsojencev Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu bodo kmalu prepeljali v nek britanski zapor, kjer bodo služili zaporno kazen. Kot piše britanski časnik The Mirror, bo med njimi tudi Tihomir Blaškič, ki ga je sodišče zaradi etničnega čiščenja v dolini Lašve v BiH obsodilo na 45 let zapora.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Del Pontejeva zaključila obisk
15. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila uradni obisk v Črni gori. Ena od obtožnic, ki jih je izročila tamkajšnjim oblastem, se najverjetneje glasi na ime Radovana Karađića.
Demonstracije v podporo Norcu
15. 02. 2001 00.00
Demonstracije v podporo upokojenemu hrvaškemu generalu na begu Mirku Norcu, ki je osumljen pobojev srbskih civilistov na območju Gospića leta 1991, se bodo danes nadaljevale na zagrebškem Markovem trgu, pred zgradbo hrvaške vlade in sabora. Demonstracije so se začele ob 12. uri, po napovedih organizatorjev protesta, koordinacije združenja vojnih veteranov, pa naj bi se na njih zbralo kar 200.000 ljudi. Hrvaška policija sicer ocenjuje, da se na Markovem trgu in na okoliških ulicah lahko zbere kvečjemu 20.000 ljudi, kljub temu pa naj bi protestnike varovalo vsaj od 300 do 500 policistov. Po zanjih podatkih se je na zborovanju zbralo okoli 5.000 potestnikov.
Kmalu pogajanja o Prevlaki
15. 02. 2001 00.00
Zvezni zunanji minister ZRJ Goran Svilanović je ocenil, da so odnosi med ZRJ in Hrvaško boljši, kot pa so bili. Tako se bodo lahko kmalu začeli pogovori o "celoti meja" med državama, pri tem bi Prevlaka bila le eno od vprašanj. Svilanović je ocenil, da je bil lanski črnogorski predlog o Prevlaki dober in da bi ga kazalo upoštevati. Do pogovorov naj bi prišlo čimprej. Enako je tudi glede sukcesije, pri kateri se po Svilanovićem mnenju pozablja dejstvo, da morajo države naslednice med seboj deliti tudi probleme, ki so pri tem nastale in skušati razlike obrniti v prednosti, ki jih prinašajo dobrososedski odnosi. Po Svilanovićevem mnenju je ena od zavor pri izboljšanju odnosev s Hrvaško tudi vprašanje aretacij obtoženih za vojne zločine, predvsem "vukovarske trojice". Svilanović je dejal, da nihče ne zanika zločinov, vendar pa obstaja v javnosti več pogledov in več dejstev o posameznih dogodkih. Zavzel se je za akcijo, v kateri bi se povedala resnica o zločinih posameznih Srbov, o zločinih posameznih Hrvatov, ali zločinih posameznih tretjih strani. To naj bi po njegovem bila naloga "komisije za resnico".
Mesić se ni srečal z Norcem
14. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac se danes ni sestal s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Mesić je sinoči namreč napovedal, da se bo danes srečal z Norcem, ki je na begu, potem ko ga je županijsko sodišče v Reki minuli teden osumilo uboja srbskih civilistov v Gospiču leta 1991. Predstavniki Mesićevega urada novinarjem danes niso mogli potrditi, kdaj bo prišlo do srečanja Mesića z Norcem. Novinarje, ki so v predsednikovem uradu ves dan čakali na generala Norca, pa so prosili, naj zapustijo prostor.
Sodba za pet vojnih zločincev
14. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo 22. februarja izreklo sodbo v primeru proti trem bosanskim Srbom, 26. februarja pa v primeru proti dvema bosanskima Hrvatoma, vsi so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes povedal tiskovni predstavnik sodišča v Haagu.
Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.
Žižić o sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 02. 2001 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je danes izjavil, da je sodelovanje ZRJ s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v nacionalnem interesu ZRJ. Tako naj bi kmalu oblikovali delovno skupino, ki bo pristojna za sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem. Po Žižićevih ocenah delovna skupina z delom ne bo končala pred junijem.
Carla del Ponte odhaja v Črno goro
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga Carla Del Ponte naj bi danes prispela v Podgorico, kjer se bo srečala s črnogorskimi oblastmi in jim izročila tiralice za črnogorske državljane, obsojene vojnih zločinov. Na začetku obiska danes popoldne se bo Del Pontejeva srečala s črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem in notranjim ministrom Vukašinom Marasom, jutri pa naj bi se srečala tudi s predsednikom Milom Djukanovićem. Črnogorski zakoni ne nasprotujejo izročitvi haaškemu sodišču oseb, ki so na seznamu vojnih zločincev, je poudaril podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buzan. Na seznamu naj bi bili trije Črnogorci, ki naj bi sodelovali v obstreljevanju Dubrovnika leta 1991, je poročal radio B-92.
Izročitev Miloševića ni pogoj za pomoč
13. 02. 2001 00.00
V pogovoru za zasebno agencijo Beta je veleposlanik ZDA v Beogradu William Montgomery povedal, da Združene države ne bodo pogojevale svoje nadaljnje pomoči ZRJ z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslaviji do 31. marca letos.
Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.
Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.
Sodišče za zločine Rdečih Kmerov
12. 02. 2001 00.00
Po kamboški narodni skupščini in senatu je danes zakon o ustanovitvi sodišča za zločine v času diktature Rdečih Kmerov odobrilo tudi ustavno sodišče te jugovzhodne azijske države. Sodišče naj bi v sodelovanju z Združenimi narodi pojasnilo zločine kamboških komunistov pod vodstvom Pola Pota. V obdobju njihove diktature med letoma 1975 in 1979 naj bi življenje izgubilo 1,7 milijona ljudi.
Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.
Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.
Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.
Ni amnestije za najtežje zločine
10. 02. 2001 00.00
Odbor za pravosodje in upravo v srbski skupščini je včeraj podprl amandma vlade o predlogu zakona o amnestiji, po katerem ne bo nikakršne oprostitve za osebe, ki so bile obsojene za težka dejanja spolnih zločinov ali za dejanja nad osebami mlajšimi od 14 let. Amnestije ne bo tudi za tiste, ki so bili več kot trikrat obsojeni. Vlada Srbije je namreč vložila amandma na predlog zakona o amnestiji, v katerem so iz amnestije izvzeti obsojeni za določene najtežje kategorije zločinov. Po intervenciji javnosti so iz kroga obsojenih, ki naj bi jim zmanjšali kazen na 15, oziroma 25 odstotkov, izvzeli obsojene za najtežja dejanja. Vlada mora pokazati namen, da bo ostro preganjala najtežji kriminal, je dejal premier Zoran 195144inđić. Za osebe obsojene za uboj, ugrabitev, posilstvo, protinravne zločine, krvoskrunstvo, kraja, razbojništvo naj bi sicer veljalo, da se jih osvobodi po 15 odstotkih izrečene kazni.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".