zločine
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Republika srbska za sodelovanje s Haagom
03. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je sporočila pravosodna ministrica Republike srbske Biljana Marić. Kot je dejala Marićeva, je sodelovanje s haaškim sodiščem obveznost Republike srbske ter Bosne in Hercegovine, ki izhaja iz Daytonskega sporazuma. Parlament naj bi zakon obravnaval med naslednjo sejo, predvideno za konec tega meseca.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.
Premirje na hudi preizkušnji
02. 07. 2001 00.00
V najhujšem izbruhu nasilja med Izraelci in Palestinci po sklenitvi premirja 13. junija je bil danes v streljanju na Zahodnem bregu ubit izraelski motorist, v naselju Jahud v osrednjem Izraelu pa sta eksplodirala dva avtomobila bombi. Skupaj s tremi palestinskimi žrtvami nedeljskega izraelskega helikopterskega napada pri Dženinu na Zahodnem bregu je tako uresničevanje premirja ponovno na hudi preizkušnji. Palestinski voditelj Jaser Arafat je dogodke že označil za "strahotne zločine proti nedolžnim Palestincem" in dejal, da gre za "očitno kršitev" sporazuma o sedemdnevni popolni prekinitvi ognja, ki sta ga sprti strani prejšnji četrtek dosegli ob posredovanju ameriškega državnega sekretarja Colina Powella.
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Rože za Miloševića
01. 07. 2001 00.00
Po prepričanju nekega starejšega Nizozemca je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji dvolično, saj je po njegovem mnenju nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića oktobra lani s položaja odstranila ameriška obveščevalna služba CIA, zločince pa bi bilo, kot je poudaril, potrebno iskati v ZDA, ki še vedno izvajajo smrtne kazni. Zato je razburjeni gospod v znak protesta skušal Miloševiću v zaporu osebno predati šopek rdečih vrtnic, ker pa mu pazniki tega niso dovolili, je šopek demonstrativno vrgel na tla.
Milošević optimističen in poln energije
30. 06. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je svoji družini v telefonskem pogovoru iz zapora v Scheveningenu sporočil, da bo Haag zapustil živ in zdrav, je za beograjski radio B-92 danes povedal eden od njegovih odvetnikov Branimir Gugl. Po mnenju Miloševića gre za politični proces, je še povedal Gugl.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Odstop premiera Žižića
29. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić, eden od vodij črnogorske Socialistične ljudske stranke, je odstopil s položaja predsednika vlade. Žižić je svojo odločitev sporočil po izredni seji jugoslovanske vlade, njegov odstop pa pomeni razpad koalicijske vlade, sestavljene iz SNP in Demokratične opozicije Srbije. Razlog za odstop Žižića in ministrov njegove stranke je izročitev Miloševića haaškemu sodišču. Žižić je posebej za 24 ur še izjavil: "Razlog za moj odstop so zadnje odločitve srbske vlade, s katerimi je grobo kršila tako ustavo kot odločitev ustavnega sodišča in koalicijski sporazum z DOS. Tako je očitno, da republiška vlada prevzema odločitve o zunanji politiki, ki so sicer v pristojnosti zvezne vlade. Ocenil sem, da je to grob poseg v temelje zvezne države, zato sem tudi ponudil odstop. S predsednikom Koštunico sva se dogovorila, da se bodo že v ponedeljek začeli postopki za sestavo nove zvezne vlade."
Svet Evrope predlaga amnestijo
28. 06. 2001 00.00
Parlamentarna skupščina Sveta Evrope v Strasbourgu je pozvala makedonsko vlado, naj albanskim upornikom ponudi pomilostitev v zameno za predajo orožja. Amnestija ne bi veljala samo za tiste, ki so zagrešili vojne zločine.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Konec preiskave v Batajnici
28. 06. 2001 00.00
V množičnem grobišču na območju policijskega vadbišča v Batajnici, severno od Beograda, so danes končali izkopavanja. Po prvih podatkih je bilo v grobišču najmanj 36 trupel albanskih civilistov s Kosova različnih spolov in starosti. Kot je poročal radio B-92 so za zdaj potrdili, da so bila v grobišču zakopana trupla osmih otrok, starih približno pet let, osemmesečnega fetusa ter petih najstnikov. Ostale žrtve so ženske in moški, na podlagi najdenih osebnih dokumentov pa so ugotovili, da so vse žrtve v grobišču albanski civilisti iz iste ulice v kosovskem kraju Suva Reka pri Orahovcu.
Haag zahteva aretacijo 16 obtoženih
25. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubač je za beograjski Glas javnosti povedal, da se bo jugoslovanska vlada na Mednarodnem sodišču ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu potegovala za izročitev samo "glavnih krivcev", to pa naj bi bili po njegovih besedah tisti, ki so do sedaj obtoženi.
Odlok o sodelovanju s Haagom v veljavi
24. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je na sobotni popoldanski seji sprejela odlok o sodelovanju ZRJ s
Odlok o sodelovanju s Haagom
23. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada naj bi sprejela odlok o sodelovanju s Haaškim sodiščem za vojne zločine, ki med drugim predvideva tudi izročitev jugoslovanskih državljanov Haagu.
Karadžić kmalu aretiran?
21. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, ki se sklicuje na vire pri tožilstvu Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je danes poročala, da naj bi mednarodne sile "zelo kmalu" izvedle akcijo za aretacijo Radovana Karadžića.
Carla del Ponte preložila obisk
19. 06. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je preložila obisk v Beogradu, ki je bil napovedan za petek, 22. junija.
Vlahović pobegnil iz zapora
19. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski državljan Veselin Vlahović, ki ga bosansko-hercegovske oblasti sumijo vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva, je pobegnil iz zapora blizu Podgorice, kjer je prestajal triinpolletno zaporno kazen zaradi kraje, je sporočila črnogorska policija. Vlahović je pobegnil iz zapora v Spužu blizu Podgorice, policija pa je prebivalstvo pozvala, naj pomagajo ujeti tega nevarnega ubežnika.
Razhajanja v Šaronovi vladi
18. 06. 2001 00.00
V mestu Haifa na severu Izraela je policija davi med redno patruljo v prtljažniku nekega motorja našla dve bombi, je sporočil izraelski vojaški radio. Isti vir navaja, da je bil to prvi poskus napada na izraelskem ozemlju, odkar je v sredo stopilo v veljavo premirje, dogovorjeno s posredovanjem direktorja ameriške obveščevalne službe CIA Georgea Teneta. Poročajo pa tudi o smrti dveh palestinskih mladostnikov, ki so jih ob protestih čez vikend ubili izraelski vojaki.
ZRJ bo sodelovala s Haagom
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes z večino glasov sprejela predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki med drugim predvideva možnost izročitve osumljenih vojnih zločinov, pa tudi izvrševanje sodb haaškega sodišča v ZRJ. Predsednik države Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da sprejetje zakona zagotavlja tudi obstanek ZRJ, in izrazil pričakovanje, da bo zakon potrdil tudi parlament. Ta naj bi razpravo o zakonu začel že prihodnji teden.
Novo premirje v Makedoniji
13. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži in makedonske varnostne sile so se danes v pričakovanju novih mirovnih pogajanj ob posredovanju zveze Nato dogovorile za prekinitev ognja. Po navedbah makedonske policije obe strani za zdaj spoštujeta premirje. Na nove mirovne pogovore v Makedonijo naj bi jutri ponovno prispel generalni sekretar zavezništva George Robertson. Udeleženci današnjega izrednega vrhunskega zasedanja zveze Nato v Bruslju pa so med drugim makedonski vladi ponovno izrazili solidarnost in albanske skrajneže pozvali, naj položijo orožje. Na makedonskem notranjem ministrstvu pa so medtem povedali, da so albanski skrajneži v noči na sredo prvič streljali na položaje makedonske policije v vaseh blizu Skopja. Šlo naj bi za vasi Stračinci in Brnjarci, oddaljeni približno kilometer od Aračinova, ki je pod nadzorom skrajnežev.