zločine
Stipetić pred preiskovalci
27. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.
Del Pontejeva z novimi obtožnicami
26. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića
23. 03. 2001 00.00
V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.
Jugoslovanska delegacija v Haagu
20. 03. 2001 00.00
Pravosodna ministra Jugoslavije in Srbije, Momčilo Grubac in Vladan Batić, ter državni tožilec Rade Trzić so se na sedežu haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sestali z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Kmalu gospodarske sankcije proti ZRJ?
18. 03. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Djindjić je v sinočnjem pogovoru za srbsko televizijo dejal, da ni "nobene možnosti" za to, da bi nekdanjega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića beograjske oblasti do 31. marca izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "To ni realistično, saj bi v tem primeru prišlo do kršitve prava, česar pa ne podpira nihče v Demokratični opoziciji Srbije (DOS)" je pojasnil Djindjić. "Vendar pa se vsi v DOS zavzemamo za to, da bi bilo pravici zadoščeno in glede tega vprašanja ne pristajamo na nikakršne kompromise.
Propadel poskus aretacije Šainovića
16. 03. 2001 00.00
Glavni odbor Socialistične stranke Srbije (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je danes potrdil, da je policija poskušala aretirati visokega predstavnika SPS Nikolo Šainovića, vendar pa se je slednji skliceval na poslansko imuniteto.
Karadžić in Mladić zapustila Srbijo
16. 03. 2001 00.00
Nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić in nekdanji načelnik general štaba vojske Republike srbske Ratko Mladić, ki sta obtožena vojnih zločinov, sta zapustila Srbijo, saj sta ugotovila, da jima nov režim v Beogradu ne bo nudil zaščite, se je izvedelo iz virov blizu vladajoči Demokratične opozicije Srbije (DOS). Minuli mesec so namreč aretirali Radeta Markovića, vodjo tajne policije nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, in še nekaj visokih uradnikov nekdanjega režima. Haaško sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji pa je na predlog novega odvetnika nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, ki se je 10. januarja letos predala haaškemu sodišču, preložilo za danes načrtovano zaslišanje. Odvetnik Robert Pavić je sodišču pojasnil, da potrebuje več časa za uvajanje v primer in bo predlog za izpustitev Plavšićeve iz preiskovalnega zapora, o katerem naj bi razpravljali danes, vložil kasneje.
10.000 obtožnic proti Miloševiću
15. 03. 2001 00.00
Predstavniki jugoslovanskega študentskega gibanja Odpor so sporočili, da so v petih dneh akcije Kdo je kriv?, s katero želijo doseči čimprejšnjo aretacijo nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, zbrali okoli 10.000 podpisanih obtožnic proti nekdanjemu predsedniku. Akcija poteka po vsej državi, največ obtožnic, okoli 3500, pa so zbrali v Beogradu. Na obtožnicah so prebivalci ZRJ Miloševiću največkrat očitali zločine, kot so izdaja domovine, številne vojne, ki jih je vodil, veliko število mrtvih, kraja države, prodaja Republike srbske in Kosova, kraja mladosti in otroštva ter podobno.
Simić zanika obtožbe
15. 03. 2001 00.00
Nekaj dni po prostovoljni predaji haškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić danes pred sodiščem zanikal vse obtožbe sodišča in dejal, da je nedolžen.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Nenavadni zločinec
12. 03. 2001 00.00
Berlinsko prvostopenjsko sodišče je prejšnji teden na dve leti strogega zapora obsodila nekega 27-letnega homoseksualca, ker je rad kradel naočnike, da bi si s tem zadovoljil svoje spolno slo.
Miloševića do 30. marca ne bo v Haag
11. 03. 2001 00.00
Predsednik srbske vlade Zoran 195144inđić je v pogovoru za Glas javnosti povedal, da bo postopek proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću sprožen, ko bo zbranih dovolj dokazov. Takrat po 195144inđićevih besedah o zadevi ne bodo odločali ne on ne glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte ne ameriški predsednik George Bush, ampak preiskovalni sodnik in javni tožilec v Beogradu.
Prošnja za začasno izpustitev
10. 03. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, obtožena vojnih zločinov, je prosila za začasno izpustitev iz zapora v Haagu, kjer je zaprta od 10. januarja letos. Haaško sodišče za nekdanjo Jugoslavijo bo njeno prošnjo obravnavalo v petek, so danes sporočili s sodišča, razlogov za izpustitev, navedenih v prošnji, pa niso želeli komentirati.
Nove žrtve spopadov v Makedoniji
09. 03. 2001 00.00
V spopadu med srbsko policijo in pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje pri vasi Lučane na jugu Srbije je bil davi huje ranjen srbski policist, ki je po podatkih lokalne policije v bolnišnici v Vranju podlegel poškodbam. Podpredsednik srbske vlade in predsednik koordinacijskega odbora za jug Srbije Nebojša Čović je potrdil spopad, v katerem naj bi bila po njegovih besedah ranjena še najmanj dva srbska policista. Vladni viri so tudi sporočili, da na varnostnem območju med jugom Srbije in Kosovom pogrešajo pet Srbov, ki so se odpravili na Kosovo.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Del Pontejeva in Dienstbier bosta pričala
06. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte in pooblaščenec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier bosta nastopila kot priči na sodišču v Beogradu, je danes poročala tiskovna agencija Beta. Pričala bosta proti nekdanjemu direktorju srbske državne televizije RTS Draganu Milanoviću, ki mu očitajo, da je soodgovoren za smrt 16 delavcev RTS med letalskimi napadi zveze NATO na Beograd aprila 1999.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je proti upokojenemu generalu Mirku Norcu tudi uradno vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov na območju Gospića leta 1991. Če ga bo sodišče spoznalo za krivega, mu grozi do 20 let zapora.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Srbski osumljenci pred sodiščem
03. 03. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričakuje, da se bodo do konca tega meseca pred sodiščem pojavili prvi pomembni srbski osumljenci, medtem ko naj bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred sodišče privedli do konca leta, je sporočil namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt.
Izročitev Miloševića zaenkrat nemogoča
02. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je po poročanju Tanjuga sinoči izjavil, da je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nemogoča, dokler v Jugoslaviji ne bodo sprejeli ustreznega zakona. Po besedah jugoslovanskega pravosodnega ministra strokovnjaki trenutno pripravljajo zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki pa pred junijem še ne bo nared.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.
Robertson zavrača namige
28. 02. 2001 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Dnevni avaz zavrnil namigovanja medijev, da zavezništvo ve, kje se nahaja nekdanji politični vodja bosanskih Srbov, obtožen vojnih zločinov, Radovan Karadžić. "Že dve leti ni potrjenega naslova, kjer bi ga bilo moč najti", je poudaril Robertson.
Hrvaška ni poslala vojske v BiH
27. 02. 2001 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je danes na redni novinarski konferenci zatrdil, da Hrvaška v BiH ni nikoli uradno poslala svoje vojske in da niti predsednik države niti sabor o tem nista nikoli sprejela odločitve. "Lahko govorimo samo o tem, ali so deli vojske prečkali mejo, in lahko izvedemo individualno preiskavo o tem," je dejal Mesić. Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je v včeraj izrečeni sodbi za bosanska Hrvata Daria Kordića in Maria Čerkeza zapisalo, da je bila dokazana vpletenost Hrvaške v vojno v BiH (1992-95).