zločine
Eksplozija bombe v Prištini
19. 04. 2001 00.00
V eksploziji, ki je danes odjeknila v središču Prištine, je življenje izgubila ena oseba, ranjeni pa naj bi bili štirje ljudje. Smrtna žrtev eksplozije naj bi bil voznik avtomobila, ki je eksplodiral. Eksploziv je bil podtaknjen v avtomobilu blizu zgradbe, v kateri so prostori kosovskih političnih strank in uradi jugoslovanske vlade. Po navedbah nekega pripadnika sil KFOR naj bi bilo vozilo parkirano pred vhodom v del zgradbe, kjer delajo pretežno Srbi. Predstavniki UNMIK in KFOR še niso potrdili identitete žrtev eksplozije, tiskovni predstavnik britanskih sil KFOR Fergus Smith pa je ocenil, da gre najverjetneje za Srbe. Po srbskih navedbah naj bi življenje izgubil vodja oddelka za izdajo potnih listov na Kosovu. Po nekaterih podatkih naj bi policija UNMIK v Prištini našla še tri podobne eksplozive, vendar naj bi jih še pravočasno deaktivirala.
Miloševićevo zdravje stabilno
19. 04. 2001 00.00
Zdravje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je stabilno, so sporočili iz vojaške bolnišnice v Beogradu. Zdravniški konzilij je s tem ovrgel trditve najvišjih predstavnikov Miloševićeve Socialistične stranke, da ima Milošević težave zaradi visokega krvnega pritiska. Zdravniki so zagotovili, da Miloševićevo zdravje kljub višjemu pritisku ni resno ogroženo.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
BiH izročila Abdićev dosje
16. 04. 2001 00.00
Oblasti v BiH so hrvaškim oblastem predale dosje Fikreta Abdića , v kateremu skušajo dokazati, da je Abdić storil vojne zločine med vojno v BiH v vlogi predsednika avtonomne pokrajine Zahodna Bosna. Dokument je zunanje ministrstvo BiH naslovilo na hrvaško zunanje ministrstvo, da bi se lahko na Hrvaškem začel postopek proti Abdiću, trdi sarajevski tisk. Hrvaška je namreč že pred časom zavrnila zahtevo oblasti v Sarajevu za izročitev Abdića z obrazložitvijo, da gre za hrvaškega državljana, obenem pa zagotovila, da je njegov sodni pregon možen, če bo na voljo dovolj dokazov.
Čestitke za operacijo v Čečeniji
15. 04. 2001 00.00
Poglavar ruske pravoslavne cerkve, patriarh Aleksej II. je danes med velikonočno mašo, ki se je je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin, čestital ruskim vojakom za njihovo operacijo v Čečeniji, je poročala agencija RIA-NOVOSTI. Aleksej II. je med praznično mašo v moskovski cerkvi Jezusa Odrešenika dejal, da ruski vojaki varujejo prebivalce Čečenije pred tistimi, ki v republiki izvajajo zločine in dodal, da je ruski predsednik "napravil pravi korak", ko je včeraj v Čečeniji obiskal ruske vojake.
Miloševič noče v Haag
14. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je izjavil, da "ne želi oditi v Haag", kjer je sedež Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, piše danes grški časnik Eleftheros Typos, ki se sklicuje na enega od Miloševićevih odvetnikov Toma Fila. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je za današnjo izdajo beograjskega časnika Glas javnosti zanikal, da bi Miloševiću kdajkoli zagotovil, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču.
Izkopavanja na pokopališču v Kninu
13. 04. 2001 00.00
Strokovnjaki haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji naj bi prihodnji torek začeli izkopavanja na pokopališču v Kninu, kjer naj bi bili posmrtni ostanki hrvaških Srbov, ubitih med ofenzivo hrvaške vojske na tem območju leta 1995. Hrvaški dnevnik Jutarnji list, ki navaja sporočilo hrvaške vlade, danes poroča, da bodo skušali strokovnjaki iz Haaga ugotoviti vzrok smrti Srbov, pokopanih v Kninu, in jih identificirati.
Karadžić pričakuje Nobelovo nagrado
10. 04. 2001 00.00
Po lastnih besedah Radovan Karađić, nekdanji predsednik Republike Srpske in eden najbolj iskanih obtožencev mednarodnega sodišča za vojne zločine v Haagu, ne bo nikoli pristal, da ga vtaknejo v zapor. V intervjuju za mostarski časopis Juče, ki so ga posneli v neki južnohercegovski vasici, je Karađić izjavil, da se ne skriva ampak ga brani njegovo ljudstvo. Po njegovih besedah na svetu ni Srba, ki bi izdal Radovana Karađića. Živi 
Ciper odkril prenos jugoslovanskega denarja
09. 04. 2001 00.00
Ciprske oblasti, ki sodelujejo pri preiskavi afere pranja denarja, v katero naj bi bil vpleten nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, so odkrile, da so bila sredstva iz ZRJ dvakrat naložena na račune ciprskih bank, je danes povedal tiskovni predstavnik vlade v Nikoziji. "Vse pomembne dokumente predajamo ZRJ in s tem popolnoma izpolnjujemo naše obveznosti," je novinarjem dejal Mihalis Papapetru, ki pa o podrobnostih ni želel govoriti. Pojasnil je le, da gre za dva transferja in da denarja ni več na Cipru.
Kmalu nove obtožbe
07. 04. 2001 00.00
Pooblaščenec haaškega sodišča za vojne zločine Hans Holthuis je jugoslovanskim oblastem včeraj vendarle predal zaporni nalog in obtožnico zoper Slobodana Miloševića, ki je od nedelje v priporu v osrednjem beograjskem zaporu. Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku se bodo kmalu pridružili še nekateri najožji sodelavci in člani družine.
Ciper izročil dokaze proti Miloševiću
06. 04. 2001 00.00
Ciper je haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročil 25 škatel z možnimi dokazi proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je danes v Washingtonu dejal ciprski zunanji minister Toanis Kasulides, ki se bo v ponedeljek srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom. Kasulides je dejal, da je Ciper pripravljen sodelovati s haaškim sodiščem in tudi z jugoslovansko vlado v zvezi z domnevnim pranjem denarja, v katerega naj bil vpleten Milošević.
Zavračanje haaške obtožnice
06. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.
Batić zavrnil nalog za aretacijo
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.
Zavračanje haaške obtožnice
05. 04. 2001 00.00
Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
05. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Haag za takojšnjo izročitev Miloševića
04. 04. 2001 00.00
Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.
Milošević vložil priziv
02. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je na sodišču v Beogradu naslovil priziv, v katerem je zahteval izpustitev iz pripora in zavrnil obtožbe o korupciji. Milošević je obenem izrazil prepričanje, da je proces politično motiviran ter da je obtožnica proti njemu krivična in sramotna. Izrazil pa je tudi začudenje, da se je v priporu znašel samo on.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.
Milošević v priporu
02. 04. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.
Zagreb v celoti sodeluje s Haagom
02. 04. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.
Odzivi na Miloševićevo aretacijo
01. 04. 2001 00.00
Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.
Aretacija Anića
31. 03. 2001 00.00
Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.
Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije
30. 03. 2001 00.00
Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami
Novinarji o Roglju in medijskih manipulacijah
30. 03. 2001 00.00
Medijska potegavščina z Matjažem Rogljem je bila sicer zelo dobro pripravljena, vendar s preveč pomanjkljivostmi, da ne bi postala očitna ob temeljitejšem preverjanju. Dodaten zagon novici je dalo tudi medsebojno potegovanje medijev za najnovejša odkritja, negativno vlogo pri zgodbi pa so odigrali tudi uredniki. Iskanje resnice o Roglju je bilo medijsko precej bolj izpostavljeno, kot pa precej bolj pereč problem razpolaganja z državnim denarjem s strani šolskega ministrstva, ki je Roglju za udeležbo na tekmovanju priskrbelo nepovratna sredstva. Razlog za to je preprost: od države je zelo težko dobiti kakršnekoli informacije, brez gledanja pod prste državi, ki z novinarji najbolj manipulira, pa v Sloveniji tudi ne bo raziskovalnega novinarstva, so ugotovili udeleženci klubskega večera Društva novinarjev Slovenije o manipuliranju novinarjev in z novinarji.
Milošević ne gre v Haag
30. 03. 2001 00.00
Oblasti v Beogradu so le dan pred iztekom roka odločno zavrnile zahtevo haškega sodišča in Združenih držav Amerike, naj Slobodana Miloševića predajo mednarodnemu sodišču za vojne zločine. Kot je izjavil srbski pravosodni minister Vladan Batić, bodo o usodi nekdanjega jugoslovanskega predsednika odločala srbska sodišča in nihče drug. Podobno sporočilo je zahodu namenil tudi jugoslovanski notranji minister. Batić obenem ni želel napovedati, kdaj bodo aretirali Miloševića.
Carla Del Ponte v Prištini
29. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.
V eksploziji ubit častnik
29. 03. 2001 00.00
V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Eksplozije tresejo Jeruzalem
27. 03. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu je ponovno nemirno. Na Zahodnem bregu je pozno sinoči ostrostrelec umoril desetmesečno izraelsko deklico, kar je povzročilo hude nemire v Hebronu. Okoli 400 judovskih naseljencev, ki so skušali vdreti v palestinski del mesta, se je spopadlo s Palestinci. Izraelska policija je zato mesto že zaprla. V Jeruzalemu pa je danes v dveh eksplozijah umrla ena oseba, več kot petindvajset je ranjenih. Odgovornost za en napad je prevzel islamski Džihad.