zločine
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Slobodan Milošević v depresiji
07. 06. 2001 00.00
Slobodan Milošević naj bi bil vse bolj prepričan, da ne bo nikoli več prišel iz zapora. Njegovo čustveno stanje naj bi se po zadnjem obisku socialista Živorada Igića še poslabšalo. Milošević v zadnjem času od obiskov sprejema samo še soprogo Miro Marković in hči Marijo.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Črnogorski socialisti vztrajajo proti zakonu
05. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vladajoča koalicija DOS je sinoči vnovič pozvala koalicijsko partnerico, črnogorsko Socialistično narodno stranko (SNP), naj spremeni svojo odločitev in podpre zakon, ki bo omogočil izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sestanek vodij Demokratske opozicije Srbije se je končal okoli polnoči. Predsednik Državljanske zveze Srbije Goran Svilanović je z dogovori znotraj DOS-a zadovoljen, saj so dosegli skupno stališče glede SNP in zveznega zakona, po katerem bi omogočili predajo Slobodana Miloševića haaškemu sodišču.
Haag opozarja Beograd
04. 06. 2001 00.00
Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.
Novi napadi upornikov
01. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži so po nekaj dnevnem zatišju napadli položaje makedonske vojske in policije na območju Popove šapke severozahodno od Tetova. Po navedbah makedonske vojske so skrajneži napadli iz smeri vasi Šipkovica in Brodec, makedonske sile pa so na napad odgovorile s topništvom. Boji so ponoči potekali tudi na območju vasi Slupčani, Otlja, Matejče in Umin Dol v okolici Kumanova. Makedonska stran ne poroča o žrtvah med vojaki in policisti.
Milošević ostaja v ZRJ
31. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je zavrnil rok, ki so ga za izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije vnovič postavile ZDA. Po 195144inđićevem mnenju izročitev ni možna zaradi tehničnih in institucionalnih vzrokov.
ZRJ želi članstvo v Partnerstvu za mir in EU
30. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je v Budimpešti zatrdil, da Zvezna republika Jugoslavija želi čimprej postati članica Partnerstva za mir in Evropske unije. Ministra so kot gosta medse povabili vodje diplomacij Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), ki združuje članice zveze NATO in njihove partnerske države, med njimi Slovenijo. Svilanović, ki je v uvodnem nagovoru poudaril, da so oblasti v Beogradu zavezane krepitvi demokracije in vladavine prava, se bo drevi v Beogradu udeležil vladnih posvetov o predlogu zakona o sodelovanju ZRJ s haaškim sodiščem.
Bombna napada v Jeruzalemu
27. 05. 2001 00.00
Prva bomba je eksplodirala malo po polnoči v četrti z lokali, kjer se zbirajo mladi, vendar žrtev ni bilo. Že čez devet ur je v Jeruzalemu v bližini poveljstva izraelske policije v zahodnem delu mesta eksplodirala druga bomba. Kot je povedal načelnik tamkajšnje policije, je bilo ranjenih 31 oseb. Odgovornost za napad je že prevzela Ljudska fronta za osvoboditev Palestine, ki je pojasnila, da je bomba odgovor na izraelske zločine.
195144inđić o sodelovanju s Haagom
26. 05. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je dejal, da ZRJ čaka črna prihodnost, če ne bo sprejela zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Poudaril je, da pričakuje sprejem zakona, in da bodo koalicijske partnerice o njem razpravljale v ponedeljek. Črnogorska Socialistična ljudska stranka (SNP), ki je koalicijski partner vladajoče jugoslovanske koalicije DOS, se bo namreč do zakonskega predloga, ki predvideva izročitev jugoslovanskih državljanov v Haag, opredelila najkasneje v treh dneh. Če zakona ne bodo sprejeli, bo po 195144inđićevem mnenju prišlo do krize v ZRJ in zvezni vladi. Prepričan je, da se mora SNP odločiti, če si resnično prizadeva za "Jugoslavijo v Evropi" ali pa svoje politične nastope izrablja le za nabiranje točk na notranjepolitičnem prizorišču. SNP je kljub temu znova poudarila svoje nasprotovanje izročanju jugoslovanskih državljanov haaškemu sodišču.
Šaron podaljšal prekinitev ognja
25. 05. 2001 00.00
Izraelski premier Ariel Šaron je dejal, da bo kljub današnjemu terorističnemu napadu v Haderi severno od Tel Aviva, v katerem so po zadnjih podatkih umrli trije napadalci, najmanj 45 pa je ranjenih, še za nekaj dni podaljšal enostransko prekinitev ognja. Palestinci so izraelsko odločitev o enostranski prekinitvi ognja označili za prevaro.
Perko po vrnitvi v Slovenijo
18. 05. 2001 00.00
Nadškof Franc Perko se je aprila po štirinajstih letih službovanja vrnil iz Beograda. Trenutno živi v samostanu Sv.Križa v Malem Logu, želi pa si, da bi mu Vatikan dodelil majhno hribovsko župnijo. Nekdanji beograjski nadškof je prebivalce Jugoslavije spremljal v obdobju vojne, sankcij in osamitve.
Milošević še ne gre v Haag
18. 05. 2001 00.00
Slobodana Miloševića Beograd pred koncem junija ne bo predal haaškemu sodišču, čeprav se bo 29. junija začela konferenca o gospodarski pomoči Zvezni republiki Jugoslaviji. Kot je znano Združene države Amerike finančno podporo pogojujejo z Miloševićevo izročitvijo.
Putin in Persson o Rusiji in EU
17. 05. 2001 00.00
V Moskvi se je davi s srečanjem ruskega predsednika Vladimirja Putina in predsedujočega Evropski uniji, švedskega premiera Goerana Perssona začel vrh EU-Rusija.
Milošević nastopil kot priča
15. 05. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki je v priporu že od 1. aprila, je v Beogradu prvič stopil pred sodnika. Nastopil je kot priča v sodnem procesu proti Siniši Vučiniću, vodji svojih telesnih stražarjev. Vučinić je obtožen članstva v oboroženi skupini nasilnežev. Miloševićev varnostnik je konec marca s 30-imi oboroženimi moškimi obkolil vilo nekdanjega predsednika in poskušal s silo preprečiti Miloševićevo aretacijo.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
ZDA pritiskajo na Koštunico
10. 05. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, ki mu poznavalci očitajo, da v mnogih pogledih, najbolj pa glede Kosova, niti ni toliko drugačen od svojega predhodnika, je znan po nasprotovanju izročitvi Miloševića sodišču v Haagu. Pa vendar je sinoči v New Yorku prejel nagrado državnik leta 2000. Ugledni inštitut, ki proučuje odnose med Vzhodom in Zahodom, mu jo je podelil zaradi zaslug pri končanju Miloševićevega režima.
Milošević ostaja v priporu
08. 05. 2001 00.00
Vrhovno sodišče Srbije je zavrnilo pritožbo odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na odločitev, s katero so Miloševiću, ki ga je srbska policija aretirala 1. aprila, podaljšali pripor. Odvetnik Toma Fila je 3. maja vložil pritožbo na odločitev okrožnega sodišča v Beogradu, s katero so Miloševiću 30. aprila podaljšali pripor še za dva meseca.
Eksplozija v Sanskem Mostu
08. 05. 2001 00.00
Sinoči je v Sanskem Mostu v Federaciji BiH odjeknila eksplozija, ki je poškodovala pravoslavno cerkev v mestu z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Za eksplozijo, v kateri ni bil nihče ranjen, sta najverjetneje odgovorna dva Muslimana, ki so ju že zaslišali. Predstavnik mednarodne policije Združenih narodov Douglas Coffman Coffman je zaradi incidenta izrazil obžalovanje. Po njegovih besedah predstavlja eksplozija neodgovoren odziv na včerajšnje incidente v Banjaluki in sobotni incident v Trebinju, kjer so izbruhnili izgredi Srbov zaradi začetka obnove mošej v obeh mestih.
Miloševiću vročili haaško obtožnico
03. 05. 2001 00.00
Predstavnik beograjskega okrožnega sodišča je Slobodanu Miloševiću v zaporu poskušal vročiti obtožnico haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević dokumentov ni hotel sprejeti, češ, da haaškega sodišča ne priznava. Zato so mu obtožnico, ki ga bremeni zločinov nad kosovskimi Albanci, menda zataknili kar za rešetke njegove celice.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Miloševiću podaljšali pripor
30. 04. 2001 00.00
Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću, ki ga obtožnica bremeni korupcije in zlorabe položaja, so danes za dva meseca podaljšali pripor. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Del Pontejeva pa je izjavila, da ni več vprašanje, če bodo Miloševića izročili mednarodnemu sodišču, temveč kdaj ga bodo izročili. Za koliko časa so nekdanjemu predsedniku podaljšali pripor, Miloševićev odvetnik Toma Fila ni povedal, je pa napovedal, da se bo na današnjo odločitev beograjskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora Miloševiču za dva meseca, pritožil na vrhovnem sodišču. Za beograjsko tiskovno agencijo Beta je še dodal, da je potrebno vse postopke končati v šestih mesecih in da bo takrat jasna usoda nekdanjega predsednika.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Obtožnica tudi zoper Tuđmana
28. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je v petkovem pogovoru za ameriško televizijo CNN potrdila, da je imela pripravljeno obtožnico proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu. Na vprašanje, ali je pripravljala obtožnico proti Tuđmanu, je Del Pontejeva sprva odgovorila, da "naj pokojnik počiva v miru", nato pa potrdila obstoj obtožnice. Ta ga je, kot je še dejala glavna tožilka haaškega sodišča, bremenila vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu.
ZRJ pripravila obtožnice za svoje vojake
25. 04. 2001 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske je sporočil, da je jugoslovansko sodstvo obtožilo 183 pripadnikov jugoslovanske vojske, ki so osumljeni, da so med spopadi na Kosovu od marca 1998 do junija 1999 zagrešili zločine. Jugoslovanska vojska je uvedla postopek proti 245 osebam in proti 183 od njih podala kazenske ovadbe, ker naj bi zagrešili umore in ogrožali življenja civilistov.
Del Pontejeva dvomi v srbske oblasti
25. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je srbskim oblastem poslala pismo, v katerem jih sprašuje, ali je bila nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću vročena obtožnica haaškega sodišča, je danes povedal eden od sodelavcev Del Pontejeve. Pojasnil je, da se je tožilka za ta korak odločila, da bi dobila jasno zagotovilo, da so obtožnico Miloševiću res izročili.
Izkopavanje množičnih grobišč
24. 04. 2001 00.00
Sodnomedicinski izvedenci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so na osrednjem pokopališču v Kninu začeli izkopavati množična grobišča, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki Srbov, ubitih med operacijo hrvaške vojske Nevihta poleti leta 1995.
Tuđman bi bil obtožen
20. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je izjavila, da so proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu na sodišču pripravljali obtožnico. Če bi bil Tuđman še živ, bi bil danes po njenih besedah zagotovo eden od haaških obtožencev.
Protesti v Zvorniku
20. 04. 2001 00.00
V Zvorniku se je zbralo približno 10 tisoč ljudi, ki so protestirali proti aretaciji bosanskega Srba Dragana Obrenovića, ki ga je mednarodno sodišče v Haagu obtožilo, da je med vojno v BiH zagrešil vojne zločine. Proteste, ki so potekali mirno, so spremljali pripadniki mirovnih sil Sfor. Predstavnik lokalnega združenja vojnih veteranov Aleksandar Despotović je zagotovil, da so nekdanji borci pripravljeni pričati pred haaškim sodiščem, pod pogojem da se seznam imen obtožencev objavi. V nasprotnem primeru je napovedal nove proteste po vsej Republiki srbski.