zločinov
Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.
Knjiga o zločinih avstrijskih nacistov
06. 02. 2001 00.00
V avstrijskem parlamentu na Dunaju so predstavili knjigo, ki ponuja nova zgodovinska dejstva in raziskave o zločinih avstrijskih nacistov na območju Slovenije. Trije koroški zgodovinarji so dve leti analizirali arhive slovenskega notranjega ministrstva in zbrali podatke o poteku sodnega procesa proti šestim avstrijskim nacistom, obtoženim za hude zločine nad slovenskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Knjigo Mohorjeve založbe je predstavil predsednik avstrijskega parlamenta Heinz Fischer, iz Slovenije pa je na Dunaj prispela delegacija državnega sveta pod vodstvom njegovega predsednika Jožeta Hrovata. Fischer je na predstavitvi poudaril, da je v bistvu najbolj šokantno dejstvo, ki ga odkriva nova knjiga, da so največ zločinov v Sloveniji zagrešili prav avstrijski nacisti. Med obtoženimi in kasneje obsojenimi na smrt je bil tudi zloglasni nacistični zločinec Friedrich Rainer.
Petritsch v Sloveniji
02. 02. 2001 00.00
Slovenijo je danes obiskal visoki predstavnik mednarodne skupnosti za Bosno in Hercegovino Wolfgang Petritsch. Po srečanjih z najvišjimi slovenskimi politiki je poudaril, da si je Slovenija z gospodarskim vlaganjem zagotovila najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju stabilnosti v Bosni.
195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Izžvižgali Del Pontejevo
24. 01. 2001 00.00
Glavno tožilko haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte je danes ob prihodu na jugoslovansko zunanje ministrstvo, kjer se je sestala z ministrom Goranom Svilanovićem, izžvižgalo kakih 300 protestnikov. Vhod ministrstva je varoval policijski kordon. Med protestniki so bili predvsem srbski begunci s Kosova, katerih bližnji so izginili v času spopadov v tej pokrajini v letih 1998 in 1999. Delegacija protestnikov je dobila dovoljenje za vstop v poslopje ministrstva, kjer naj bi se srečala z Del Pontejevo. Sicer so se demonstracij udeležili tudi pristaši nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki ga želi glavna tožilka videti v Haagu. Del Pontejeva, ki je obisk v Beogradu začela včeraj, se bo popoldne srečala še z jugoslovanskim notranjim ministrom Zoranom Živkovićem ter z ministrom za pravosodje Momčilom Grubcem.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Clinton nagradil ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj, dan pred iztekom mandata, obvestil kongresne voditelje, da je s predsedniškim odlokom odpravil trgovinske in finančne sankcije proti ZR Jugoslaviji, s čimer je to državo nagradil za strmoglavljenje režima Slobodana Miloševića. Odpravo sankcij je v Beogradu pozdravil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki je menil, da bodo omogočile izboljšanje trgovinske menjave ter obnovo finančnega in letalskega prometa med državama. Dragana Djurić, gospodarska svetovalka predsednika ZRJ, pa je menila, da bo mogoče v ameriških bankah odmrzniti za več kot 400 milijonov dolarjev sredstev srbskega gospodarstva. Letalska družba JAT pa je že sporočila, da namerava direktne lete v ZDA in Kanado obnoviti do maja ali junija.
Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve
18. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Preiskava uporabe spornega orožja?
14. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.
Holbrooke se poslavlja
12. 01. 2001 00.00
Na tiskovni konferenci v New Yorku se je od svojega položaja ameriškega veleposlanika pri ZN poslovil Richard Holbrooke. Na njej je spregovoril o svojem delu v ZN, kot največji in najtežji dosežek pa je označil uspešna pogajanja o novi lestvici prispevkov v proračun ZN, po kateri bodo ZDA plačevale manj, zaradi česar si je v začetku tega tedna prislužil aplavz v kongresu.
Odzivi na sojenje Plavšićevi
12. 01. 2001 00.00
"Biljana pod ključem" je le eden od naslovov prispevkov s katerimi so vsi srbski dnevni časniki na prvih straneh objavili novico o predaji nekdanje predsednice Republike srbske haaškemu sodišču. V številnih komentarjih in odzivih se največkrat izpostavlja pogumno gesto sedemdesetletne političarke in podpira njeno odločitev, ki je, kot pišejo časniki, najboljši način, da se umakne kolektivno krivdo s celotnega srbskega naroda.
Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji
11. 01. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.
Biljana Plavšić pred sodniki
11. 01. 2001 00.00
V Haagu je pred sodnike mednarodnega sodišča stopila Biljana Plavšić. Nekdanja tesna sodelavka
Pinochet mora na zaslišanje
08. 01. 2001 00.00
Čilsko prizivno sodišče je danes odločilo, da mora nekdanji diktator Augusto Pinochet jutri priti na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku Juanu Guzmanu. Po zaslišanju bi lahko Pinochetu zaradi obtožb o kršitvah človekovih pravic med njegovo vojaško diktaturo ponovno odredili hišni pripor.
Pinochet bo zdravniško pregledan
03. 01. 2001 00.00
Zdravniki bodo nekdanjega čilskega diktatorja Augusta Pinocheta pregledali 7. oziroma 8. januarja, je v torek sporočil eden od Pinochetovih zagovornikov. S pregledom naj bi ugotovili, ali je nekdajni diktator sposoben sodelovati v procesu zaradi zločinov, ki so bili storjeni v času njegovega režima. Takoj po opravljenih pregledih, 9. januarja, bo Pinocheta zaslišal sodnik Juan Guzman.
Novi spopadi na Bližnjem vzhodu
01. 01. 2001 00.00
Na Bližnjem vzhodu so Palestinci in Izraelci vstopili v novo leto z novimi vojaškimi spopadi, ki so še oddaljili prizadevanja ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi končno vzpostavili mir na kriznih območjih.
Plavšićevo pozvali na zaslišanje
30. 12. 2000 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je nekdanjo predsednico Republike srbske Biljano Plavšić uradno pozvalo, naj se 3. januarja 2001 zglasi na sodišču. Sodišče pri tem ni pojasnilo, ali Plavšićevo poziva kot pričo ali kot osumljenko, je poročala beograjska neodvisna agencija Beta. Agencija trdi, da so ji vest potrdili v krogih blizu vlade Republike srbske. Za zdaj ni znano, ali se je Plavšićeva odločila iti pred sodišče.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Zakoncema Milošević bodo sodili v Srbiji
28. 12. 2000 00.00
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović je v pogovoru za današnji Glas javnosti menil, da bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in njegovo soprogo Miro Marković lahko aretirali že januarja. Čović, ki je eden vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS), je kategorično zavrnil možnost, da bi Miloševića izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga je leta 1988 obtožilo zaradi vojnih zločinov na Kosovu, in namerava obtožnico razširiti še na vojno v BiH in na Hrvaškem. Poudaril je, da jima bodo sodili v Srbiji, saj sta glavna krivca za katastrofalne razmere v državi.
Bo Milošević obtožen?
24. 12. 2000 00.00
Srbsko pravosodje bi lahko v roku dveh mesecev vložilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je za beograjski radio B92 dejal eden od srbskih notranjih ministrov Božidar Prelević.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Sprejeli načelo univerzalne jurisdikcije
13. 12. 2000 00.00
Konferenca ZN, ki ta teden poteka v Palermu in je posvečena boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, se je danes nadaljevala s plenarnim zasedanjem in vzporednimi simpoziji. Med temi sta največ zanimanja vzbudila dva: o vprašanju suverenosti in univerzalne sodne pristojnosti ter odnosu medijev do organiziranega kriminala.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Minister Bizjak podpisal konvencijo
12. 12. 2000 00.00
Slovenski minister za pravosodje Ivo Bizjak, ki se v Palermu na Siciliji udeležuje konference ZN o boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu, je podpisal konvencijo, ki naj bi v prihodnje pripomogla k meddržavnemu sodelovanju na tem področju. Kot je dejal minister Bizjak, je boj proti organiziranemu kriminalu ena od varnostnih prioritet naše države, zato Slovenija upa, da bo s konvencijo pridobila širši, mednarodni mehanizem za zatiranje tega pojava.
Simbolična obsodba Japonske zaradi spolnih zlorab med vojno
12. 12. 2000 00.00
Japonski cesar Hirohito in japonska država sta bila danes po petdnevnem "civilnem sodnem procesu", ki so ga pripravila združenja za pravice žrtev, simbolično obtožena zaradi spolnega suženjstva med drugo svetovno vojno. Žrtev tovrstnega suženjstva je bilo namreč več kot 200.000 žensk.
Konferenca ZN o organiziranem kriminalu
12. 12. 2000 00.00
Na štiridnevni konferenci v organizaciji Združenih narodov, ki se je danes začela v Palermu, je v prvem delu konference, ki se je začela z minuto tišine v spomin na žrtve mafije, spregovoril tudi italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi, ki je opozoril, da novi dosežki tehnologije ne bi smeli služiti kriminalnim namenom, zato je treba sprejeti ustrezne zakone in varnostne ukrepe. Italijanski pravosodni minister Piero Fassino je poudaril, da je Palermo simbol boja državnih organov proti mafiji in napovedal, da bodo 25 odstotkov sredstev, ki bodo na podlagi nove konvencije zaplenjena podjetjem in združbam, ki se ukvarjajo z mednarodnim kriminalom, namenili ZN.
Nemčija ratificirala statut ICC
11. 12. 2000 00.00
Nemčija je kot 25 članica ZN ratificirala statut Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), ki bo prvo stalno sodišče, na katerem bodo sodili za najhujše zločine. Kot je dejal nemški zunanji minister Joschka Fischer, predstavlja sodišče "mejnik v razvoju", saj se z njim prvič v zgodovini "odpira možnost preganjanja zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov na mednarodni ravni".