zločinov
Plavšićeva do sojenja na prostosti
29. 08. 2001 00.00
Haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je ugodilo prošnji nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da na začetek sojenja počaka na prostosti.
Milošević zahteva izpustitev
26. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega predsednika ZRJ Miloševića so pred nizozemskim sodiščem zahtevali njegovo izpustitev iz zapora, ker naj bi bila aretacija in pripor nezakonita.
Milošević praznuje
20. 08. 2001 00.00
Slobodan Milošević, ki je v zaporu haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, v krogu svoje družine praznuje 60. rojstni dan.
Mira znova v Haagu
19. 08. 2001 00.00
Mira Marković je včeraj znova prispela v Haag na obisk k soprogu Slobodanu Miloševiću, ki je zaprt v Scheveningenu. Tokrat jo spremljata snaha Milica in vnuk Marko.
Obtožnica za Miloševića v pripravi
07. 08. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je povedala, da za nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pripravljajo obtožnico za genocid v BiH in na Hrvaškem, medtem ko za obrožbo genocida na Kosovu sodišče nima dovolj dokazov.
Amnestija v Uzbekistanu
24. 08. 2001 00.00
Ob desetletnici neodvisnosti so v Uzbekistanu razpisali amnestijo za 25.000 zapornikov, ki niso storili hujših kaznivih dejanj, pa tudi za tiste politične zapornike, ki so se pokesali.
Na Hrvaškem nove aretacije
24. 08. 2001 00.00
Hrvaška agencija Hina je poročala, da je hrvaška policija aretirala tri policiste, ki so osumljeni vojnih zločinov.
Milošević zahteva izpustitev
23. 08. 2001 00.00
Odvetniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Miloševića so na nizozemskem sodišču vložili pritožbo, v kateri spodbijajo legalnost njegove aretacije in pripora.
Račan predstavil vsebino pisma
15. 07. 2001 00.00
Hrvaški premier Ivica Račan je na začetku današnje razprave o zaupnici hrvaški vladi v saboru dejal, da Osvobodilna akcija hrvaške vojske Nevihta leta 1995 ni povzročila izseljevanja 150.000 hrvaških Srbov, kot to trdi haaško mednarodno sodišče v obtožnicah proti hrvaškima generaloma. To je povedal v okviru predstavitve vsebine pisma, ki ga je poslal glavni tožilki haaškega sodišča Carli Del Ponte. Premier Račan je med drugim poudaril, da odločitev o izročitvi hrvaških generalov Haagu ne ogroža dostojanstva hrvaške domovinske vojne, ker se bo njeno dostojanstvo najbolje ohranilo s kaznovanjem zločincev in sodelovanjem s haaškim sodiščem. Dejal je še, da je s haaškim sodiščem potrebno še naprej sodelovati, ker bi sicer Hrvaška "pristala v izolaciji in v balkanskem blatu", ob tem pa izrazil upanje, da bodo poslanci na današnji razpravi vladi izrekli zaupnico.
Poskus aretacije Karadžića
15. 07. 2001 00.00
Pripadniki britanskih specialnih enot SAS naj bi v petek poskušali aretirati nekdanjega predsednika Republike srbske Radovana Karadžića. Tako vsaj piše edini črnogorski opozicijski časopis "Dan" iz Podgorice. Po njihovih podatkih naj bi do spopada prišlo na dveh možnih lokacijah. Ena možnost je okolica Srbinja, po drugih informacijah pa naj bi se to zgodilo v severovzhodni Črni gori, izključena pa ni niti okolica Nikšića. Karadžićevo obrambo naj bi sestavljali posebno dobro izurjeni vojaki. Po podatkih časopisa "Dan" pripadnikov sil mednarodne skupnosti, ki naj bi izvedli napad, ni na nobenem spisku, tako da jih tudi nihče ne pogreša. Karadžićevi stražarji naj bi ob poskusu aretacije ubili 10 in ranili dva pripadnika britanskih specialnih enot. Zaenkrat so to vse neuradni podatki, še poudarjajo pri časopisu "Dan".
Mira dobila vizum
14. 07. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je povedala, da Mire Marković, soproge nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ni na tajnem seznamu oseb, obtoženih vojnih zločinov, ki jih je treba aretirati na zahtevo haaškega sodišča. "Iz razumljivih razlogov nikoli ne govorim o tem, kdo je in kdo ni na tajnem seznamu za aretacijo, vendar pa lahko v primeru Markovićeve naredim izjemo, ker ne želim, da bi bila to ovira za njen obisk soproga," je še pojasnila Del Pontejeva.
Sodišča za zločine nad ženskami
13. 07. 2001 00.00
V Bangladešu bodo ustanovili 18 posebnih sodišč, s katerimi želijo pospešiti sojenje obtoženim zločinov nad ženskami, je sporočil tamkajšnji pravosodni minister Abdul Matin Hasru. Kot je pojasnil, so se za ta ukrep odločili zaradi naraščanja nasilja nad ženskami in zato, ker številnih primerov nasilja nad ženskami na navadnih sodiščih ne razrešijo.
Gotovina si je poiskal odvetnike
12. 07. 2001 00.00
General Ante Gotovina, na katerega naj bi se nanašala ena izmed dveh obtožnic Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, si je poiskal odvetnike, danes piše hrvaški časnik Večernji list.
Gotovina že ima odvetnike
12. 07. 2001 00.00
Organizacija hrvaških vojnih veteranov je napovedala, da bo domnevnega haaškega obtoženca, upokojenega generala Anteja Gotovino, fizično branila pred izročitvijo v Haag. Obenem pa je eden vodilnih predstavnikov organizacij hrvaških veteranov Marinko Liović na včerajšnji novinarski konferenci sporočil, da hrvaški veterani ne bodo blokirali cest v turistični sezoni, saj "ne želijo škoditi interesom hrvaškega naroda".
Hrvaška pričakuje konkretnejšo pomoč
11. 07. 2001 00.00
Zagreb pričakuje, da bodo EU in ZDA po odločitvi Hrvaške, da haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije preda generala, obtoženega vojnih zločinov nad srbskimi civilisti, povečali gospodarsko pomoč državi. Hrvaški zunanji minister Tonino Picula je še poudaril, da sta Washington in Bruselj odločitev o izročitvi popolnoma podprla, zato Hrvaška upa, da bo ta podpora prinesla tudi konkretno finančno pomoč.
Plavšićeva zaprosila za izpustitev
11. 07. 2001 00.00
Odvetnik nekdanje predsednice republike srbske Biljane Plavšić, Robert Pavic, je danes na Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložil prošnjo za izpustitev njene varovanke iz pripora, da bi se lahko branila s prostosti. Kdaj bo sodišče o prošnji odločilo še ni znano, je sporočil tiskovni predstavnik haaškega sodišča.
Kriza zaradi generalov
11. 07. 2001 00.00
General Rahim Ademi, ki naj bi bil po pisanju hrvaških medijev obtožen za vojne zločine v Medačkem žepu, je napovedal, da se bo sam predal haaškemu sodišču, če se njegovo ime nahaja na obtožnici. Upokojeni general Ante Gotovina, ki naj bi bil odgovoren za zločine med operacijama Nevihta in Blisk, pa se je umaknil na varno in se mednarodnemu sodišču ne namerava predati.
Se bo Plavšićeva branila s svobode?
09. 07. 2001 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki se je januarja sama predala Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, se bo morda lahko branila s svobode, zagotovila, da se bo odzivala na pozive sodišča, pa je haaškemu sodišču dala srbska vlada, je sporočil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Plavšićeva naj bi zapor v Scheveningenu zapustila že v nekaj dneh, nato pa naj bi odpotovala v Beograd, kjer bo počakala na začetek sojenja, je še napovedal Batić, ki je še zagotovil, da bo Beograd Plavšićevo ob morebitni zahtevi mednarodnega sodišča nemudoma poslal nazaj v Haag.
Priprtje Karadžićevega ''bodyguarda''
08. 07. 2001 00.00
Srbska tajna policija je prijela nekdanjega vodjo telesnih stražarjev Radovana Karadžića, ki ga haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožuje vojnih zločinov. Dragana Bojića so zaslišali v zvezi s krajem bivanja in skrivališči nekdanjega srbskega voditelja v BiH, so sinoči v Beogradu sporočili viri v srbskem notranjem ministrstvu. Bojića naj bi prijeli pred tremi dnevi na srbskem ozemlju in ga od takrat zaslišujejo. Kot navaja isti vir, naj bi bili pod nadzorom tudi ostali Karadžićevi telesni stražarji, ki se nahajajo v Srbiji. Radovan Karadžić je bil po nekaterih podatkih nazadnje v Srbiji januarja letos.
Hrvaški tisk o izročitvi generalov
08. 07. 2001 00.00
Dramatična izredna seja hrvaške vlade, na kateri so pozno sinoči sprejeli odločitev o izročitvi hrvaških generalov haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki so obtoženi vojnih zločinov, zaradi česar so štirje člani vlade iz vrst Hrvaške socialno libralne stranke (HSLS) odstopili, je glavna tema naslovnic današnjih izdaj hrvaških dnevnikov.
Obtožnice za Hrvate
07. 07. 2001 00.00
Vlada premiera Račana skupaj s predsedniki petih koalicijskih strank naj bi popoldne za zaprtimi vrati odločila o tem, ali bo za dva obtožena Hrvata izdala nalog za prijetje. Vladne stranke so sicer že v svojih prvih odzivih na obtožnici poudarile, da Hrvaška po zakonu mora sodelovati s sodiščem v Haagu, zato pa desničarske stranke nasprotujejo izročitvi hrvaških generalov. Današnji Feral tribune je objavil vest, da naj se eden od domnevno obtoženih, Ante Gotovina, sodišču ne misli predati prostovoljno.
Proces proti bosanskim Muslimanom
06. 07. 2001 00.00
Sodišče v Mostarju je s soglasjem haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsodilo deset bosanskih Muslimanov, ki so bili obtoženi vojnih zločinov nad ujetimi bosanskimi Hrvati leta 1993, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Deset nekdanjih pripadnikov vojske bosanskih Muslimanov, ki so ubili 18 vojnih ujetnikov, je bilo obsojenih na skupno 23 let in šest mesecev zapora. Dva osumljenca so zaradi pomanjkanja dokazov izpustili, dva obsojenca pa sta v ZDA. Gre za prvi primer obsodbe bosanskih Muslimanov zaradi vojnih zločinov v BiH.
Američanu bodo sodili Japonci
06. 07. 2001 00.00
Združene države se sicer redko odločijo za predajo svojih vojakov, osumljenih zločinov na tujem tujemu sodišču. Predajo ameriškega državljana pa japonskim oblastem omogoča sporazum iz leta 1995 o statusu ameriških sil na Japonskem. Japonska stran je za ameriškega vojaka obljubila pošteno sojenje, kar je bil tudi eden glavnih povodov, da so se ameriške oblasti odločile za predajo obtoženca japonskemu sodišču, vendar zaradi pomembnosti vojaškega oporišča na Okinavi nočejo tvegati zaostritev odnosov z Japonsko.
Haag čaka na Karadžića in Mladića
05. 07. 2001 00.00
Premier Republike srbske Mladen Ivanić se je danes srečal s Carlo Del Ponte in Claudom Jordo, glavno tožilko in predsednikom haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu
Jelišiću potrdili kazen
05. 07. 2001 00.00
Prizivno sodišče Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je danes soglasno potrdilo razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je Gorana Jelišića, znanega tudi pod vzdevkom "srbski Adolf iz Bosne", obsodilo na 40 let zapora zaradi zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Gre za najvišjo kazen, ki jo je doslej izreklo haaško prizivno sodišče. Sodniki prizivnega sodišča so zavrnili tako pritožbo tožilstva, ki je zahtevalo obsodbo Jelišića tudi zaradi genocida, kot tudi obrambe, ki je zahtevala nižjo kazen.
Biljana Plavšić kmalu doma
04. 07. 2001 00.00
Vlada Republike srbske je včeraj v obravnavo parlamentu poslala predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. Parlament bosanskih Srbov naj bi zakon obravnaval na prihodnji seji, predvideni za konec meseca, premier Republike srbske Mladen Ivanić pa se bo na Nizozemskem srečal s predstavniki haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Uradni viri iz Banja Luke so sicer napovedali, da naj bi se Ivanić s predsednikom sodišča Claudom Jordom in glavno tožilko Carlo Del Ponte sestal že danes, vendar se bo to najverjetneje zgodilo jutri. Sogovorniki naj bi razpravljali o pospešitvi sodelovanja med srbsko entiteto BiH in mednarodnim sodiščem.
Milošević bo sodišče napadal
04. 07. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević med celim sodnim procesom pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ne bo imel odvetnika, je včeraj na novinarski konferenci v Haagu zatrdil Miloševićev odvetnik Zdenko Tomanović, ki je pri tem pojasnil, da ni "tiskovni predstavnik" nekdanjega jugoslovanskega predsednika. "Ne vem, ali bo Milošević aktiven ali pasiven pri svoji obrambi, vendar mislim, da bo napadal," je še dejal Tomanović.
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
Prvi Miloševićev nastop pred sodiščem
04. 07. 2001 00.00
Na prvi obravnavi pred mednarodnim sodiščem za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije v Haagu je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević izjavil, da sodišča ne priznava. Po njegovem mnenju je nezakonito, saj ga ni ustanovila Generalna skupščina ZN, nezakonite pa so tudi obtožbe in zato tudi ne potrebuje pravnega zastopnika. Prvi dan zaslišanja so obravnavo po dvanajstih minutah preložili, saj se Milošević ni hotel izjasniti ali se počuti nedolžnega ali krivega.
Milošević ne potrebuje zagovornika
03. 07. 2001 00.00
Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so že zelo zgodaj odpeljali iz zapora v Scheveningenu proti pet kilometrov oddaljenemu haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Kolono vozil v spremstvu policistov na motorjih so v Haagu opazili že okoli 7.30, Miloševića pa naj bi odpeljali do stranskega vhoda sodišča ZN. Črni avtomobil, v katerem naj bi bil nekdanji predsednik ZRJ, je v podzemno garažo poslopja haaškega sodišča zapeljal več kot dve uri pred napovedanim nastopom na sodišču.