zločinov
Odmevi na Miloševićev nastop pred sodiščem
03. 07. 2001 00.00
Na zaslišanje Miloševića se večina zahodnih voditeljev še ni odzvala. Mnogi državniki so s privedbo nekdanjega jugoslovanskega predsednika pred sodnika zadovoljni in upajo, da bodo pred sodišče kmalu stopili tudi drugi vojni zločinci.
Izročitev ni presenetila nikogar
02. 07. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić je v pogovoru za nedeljsko izdajo beograjskega dnevnika Večernje Novosti zatrdil, da sta bila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in njegova stranka, Demokratska stranka Srbije (DSS), vnaprej obveščena o izročitvi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića Haagu. Izročitev Miloševića Mednarodnemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji "ni presenetila nikogar v koaliciji DOS", je še dejal 195144inđić in dodal, da morajo poiskati način za reformo federacije s Črno goro. "Ta koncept je potrebno Črnogorcem predstaviti kot tudi za njih ugodno rešitev. Če bodo v Črni gori tak predlog zavrnili, se bomo morali raziti."
Prvi obisk Miloševića v zaporu
02. 07. 2001 00.00
Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je od minulega petka v zaporu haaškega Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v nizozemskem Scheveningnu, sta dopoldne odpotovala v Haag. Tomanović je pred odhodom dejal, da bo z Miloševićem začel pripravljati obrambo.
Milošević telefoniral družini
30. 06. 2001 00.00
Nekaj ur zatem, ko je srbska vlada sprejela odločitev o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je v petek v zgodnjih jutranjih urah že prispel v zapor sodišča v Scheveningenu. Potem ko je jugoslovansko ustavno sodišče v četrtek odločilo, da je treba zamrzniti izvajanje v soboto sprejetega odloka jugoslovanske vlade o sodelovanju s haaškim sodiščem, je srbska vlada sprejela odločitev, da bo s haaškim sodiščem sodelovala na podlagi statuta tega sodišča.
Milošević v Haagu
29. 06. 2001 00.00
Z letališča v Tuzli so v Haag prepeljali nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so izročili še tri obtožence, nekdanjega vodjo srbskih upornikov na Hrvaškem Milana Martića in enega od t.i. vukovarske trojke Mileta Mrkšića ter bosanskega Srba iz Prijedora Dušana Kneževića, je poročala beograjska tiskovna agencija Beta, ki je navedla diplomatske vire v Banja Luki. V Haag so jih prepeljali iz Tuzle, vendar ni znano, ali je bila omenjena trojka prepeljana skupaj z Miloševićem.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Donatorska konferenca za ZRJ
29. 06. 2001 00.00
Na prvi donatorski konferenci za ZR Jugoslavijo v Bruslju je več kot 40 sodelujočih držav in mednarodnih finančnih institucij obljubilo, da bo za nujno gospodarsko pomoč državi še v tem letu namenilo 1,28 milijarde dolarjev pomoči.
Krstić zavrača obtožbe
28. 06. 2001 00.00
Odvetnik bosanskega Srba Radislava Krstića, Nenad Petrušić, je v zaključnem govoru danes v Haagu zavrnil vse obtožbe zoper Krstića, ki ga je haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtožilo genocida nad Muslimani med pokolom v Srebrenici julija 1995. Obtoženi je pred sodiščem dejal, da je poveljstvo nad drinskim korpusom vojske Republike srbske še pred omenjenim pokolom predal drugemu častniku, poveljstvo pa znova prevzel po pokolu.
Sojenje Norcu prekinjeno
25. 06. 2001 00.00
Sojenje upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in štirim drugim obtoženim vojnih zločinov, ki se je začelo na reškem županijskem sodišču, je bilo po 40 minutah prekinjeno zaradi zahteve obrambe po izločitvi predsednika sodišča in predsednice sodnega sveta. Obramba je v obrazložitvi navedla, da ni upravičenih razlogov, da se obtoženim sodi na županijskem sodišču na Reki namesto na županijskem sodišču v Gospiču, kjer naj bi bila storjena kazniva dejanja, za katera so obtoženci osumljeni.
Nova množična grobišča
25. 06. 2001 00.00
Ob množičnem grobišču v beograjskem obmestnem naselju Batajnica, v katerem so doslej našli približno 30 trupel, domnevnih žrtev zločinov na Kosovu, so še štiri podobna grobišča, poroča Glas javnosti. Ob koncu minulega tedna je preiskovalni sodnik iz Kladova potrdil, da so še eno množično grobišče odkrili tudi v Petrovem Selu. Obe množični grobišči v Petrovem selu ležita blizu centra za urjenje posebnih protiterorističnih enot (SAJ) srbskega ministrstva za notranje zadeve. V neposredni bližini podobnega centra za urjenje pripadnikov SAJ je tudi množično grobišče pri Batajnici, kjer naj bi danes ali jutri končali izkopavanja trupel.
Izročitev vojnih zločincev vprašljiva
20. 06. 2001 00.00
Ključna stranka jugoslovanske vladne koalicije, črnogorska Socialistična ljudska partija (SNP), bo glasovala proti predlogu zakonu o izročitvi vojnih zločincev haaškemu sodišču. Tako je včeraj povedal predstavnik stranke Dragan Koprivica. Vsi predstavniki te stranke, ki je članica jugoslovanske vladne koalicije, bodo v parlčamentu tako glasovali proti zakonu in tako tudi proti izročitvi nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića mednarodnemu sodišču v Haagu. Po besedah Koprivice so to odločitev podprli na vseh organih stranke. Jugoslovanska vlada je minuli teden glasovala v prid novega zakona, vendar mora zakon potrditi še parlament, preden postane veljaven. Parlament naj bi se sestal v četrtek. Srbska reformistična zveza DOS, ki je lani na volitvah premagala Miloševića, ima v zvezni vladi večino, v parlamentu pa za absolutno večino potrebuje podporo črnogorske SNP.
Vlahović pobegnil iz zapora
19. 06. 2001 00.00
Jugoslovanski državljan Veselin Vlahović, ki ga bosansko-hercegovske oblasti sumijo vojnih zločinov med obleganjem Sarajeva, je pobegnil iz zapora blizu Podgorice, kjer je prestajal triinpolletno zaporno kazen zaradi kraje, je sporočila črnogorska policija. Vlahović je pobegnil iz zapora v Spužu blizu Podgorice, policija pa je prebivalstvo pozvala, naj pomagajo ujeti tega nevarnega ubežnika.
Levstiku 12 let zapora
15. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je Vinka Levstika, obdolženega umora dveh partizanov med drugo svetovno vojno, spoznalo za krivega kaznivega dejanja vojnega hudodelstva zoper vojne ujetnike. Za oba umora mu je izreklo kazen 12 let zapora, predlogu tožilca za odreditev pripora iz razloga begosumnosti pa ni ugodilo. Levstik, ki ga na izrek sodbe zaradi zdravstvenih težav ni bilo, bo tako do pravnomočnosti sodbe, ki bo v primeru pritožbe, ki jo je obramba že napovedala, ostal na prostosti do sodbe višjega sodišča.
Zaključek procesa proti Levstiku
14. 06. 2001 00.00
Okrožno sodišče v Ljubljani je z zaključnimi govori tožilstva in obrambe končalo glavno obravnavo zoper Vinka Levstika, obtoženega dveh kaznivih dejanj vojnega hudodelstva. Levstikova odvetnika sta izpostavila predvsem spornost procesa, ki je po njunem mnenju nepravičen, totalitaren in politično naravnan. "Danes je pred sodiščem Vinko Levstik, nekdanji domobranec, jutri pa bo lahko Vinko Levstik, nekdanji partizan, v obeh primerih pa bi ravnal enako," je obtožbe na svoj in na račun tožilstva s strani obrambe zavrnil višji državni tožilec Janez Šinkovec. Izrek sodbe bo jutri ob 14. uri
ZRJ bo sodelovala s Haagom
14. 06. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada je danes z večino glasov sprejela predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki med drugim predvideva možnost izročitve osumljenih vojnih zločinov, pa tudi izvrševanje sodb haaškega sodišča v ZRJ. Predsednik države Vojislav Koštunica je ob tem dejal, da sprejetje zakona zagotavlja tudi obstanek ZRJ, in izrazil pričakovanje, da bo zakon potrdil tudi parlament. Ta naj bi razpravo o zakonu začel že prihodnji teden.
Novo premirje v Makedoniji
13. 06. 2001 00.00
Albanski skrajneži in makedonske varnostne sile so se danes v pričakovanju novih mirovnih pogajanj ob posredovanju zveze Nato dogovorile za prekinitev ognja. Po navedbah makedonske policije obe strani za zdaj spoštujeta premirje. Na nove mirovne pogovore v Makedonijo naj bi jutri ponovno prispel generalni sekretar zavezništva George Robertson. Udeleženci današnjega izrednega vrhunskega zasedanja zveze Nato v Bruslju pa so med drugim makedonski vladi ponovno izrazili solidarnost in albanske skrajneže pozvali, naj položijo orožje. Na makedonskem notranjem ministrstvu pa so medtem povedali, da so albanski skrajneži v noči na sredo prvič streljali na položaje makedonske policije v vaseh blizu Skopja. Šlo naj bi za vasi Stračinci in Brnjarci, oddaljeni približno kilometer od Aračinova, ki je pod nadzorom skrajnežev.
Proces proti Mirku Norcu 25. junija
07. 06. 2001 00.00
Proces proti Mirku Norcu, prvemu hrvaškemu generalu, obtoženemu vojnih zločinov, se bo začel 25. junija na Reki, so sporočili hrvaški pravosodni organi. Norac je osumljen, da je bil oktobra 1991 vpleten v poboj kakih petdesetih srbskih civilistov na območju Gospiča. Poleg Norca bodo 25. junija sodili tudi štirim njegovim nekdanjim sodelavcem, ki naj bi umorili 24 civilistov srbske narodnosti. Gre za Tihomirja Oreškoviča, Milana Šaniča, Ivico Rožiča ter Stjepana Grandiča.
Trupla s Kosova v okolici Beograda
07. 06. 2001 00.00
Srbski notranji minister Dušan Mihajlović je potrdil, da je množično grobišče albanskih žrtev iz tovornjaka-hladilnika, ki so ga marca 1999 izvlekli iz Donave pri Kladovu, "na območju Beograda". V njem naj bi bile poleg tistih iz tovornjaka tudi druge žrtve. "Vse to je bilo grozljivo. Ni šlo samo za en tovornjak-hladilnik, ampak so trupla sistematično odvažali s Kosova," trdi Mihajlović. Po njegovih besedah obstaja na omenjeni lokaciji po presoji policije pet ali šest množičnih grobišč, trupla kosovskih Albancev pa naj bi bila celo pod avtocesto.
Priprli Abdića
07. 06. 2001 00.00
Po odločitvi okrožnega sodišča na Reki so priprli nekdanjega člana predsedstva BiH Fikreta Abdića, ki ga obtožnica bremeni vojnih zločinov proti civilistom in vojnim ujetnikom med vojno v BiH. Obtožnico proti Abdiću je sodišče v Bihaću vložilo že leta 1995. Le-ta ga bremeni za dejanja povezana s poboji prek 400 civilistov na območju Bihaća, Cazina, Bužima in Velike Kladuše na zahodu BiH v letih 1993 in 1994.
Haag opozarja Beograd
04. 06. 2001 00.00
Ker se stranke jugoslovanske vladne koalicije niso mogle dogovoriti o zakonu, ki bi omogočil izročitev Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, se bodo pogovori nadaljevali. Po besedah srbskega pravosodnega ministra Vladana Batića naj bi temu nasprotovala črnogorska Socialistična narodna stranka, ki sodeluje v zvezni vladi, v Črni gori pa je v opoziciji. Jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović je že sporočil, da ni zadovoljen so potekom pogovorov.
Milošević ukazal uničiti dokaze
25. 05. 2001 00.00
Namestnik načelnika Uprave kriminalistične policije Srbije Dragan Karleus je danes izjavil, da naj bi nekdanji jugoslovanski predsednik Milošević nekdanjemu notranjemu ministru Stojiljkoviću ukazal uničiti vse sledi zločinov, ki so jih jugoslovanske sile leta 1998 in 1999 zagrešile na Kosovu. Dragan Karleusa je na tiskovni konferenci povedal, da so 50 trupel s področja Kosova, ki so jih pred dobrim letom našli v Donavi, za državno tajno razglasili prav na podlagi ukaza tedanjega predsednika Slobodana Miloševića. Milošević je ukaz o uničenju vseh sledov o zločinih na Kosovu izdal konec marca 1999.
Srednješolski debaterji v parlamentu
25. 05. 2001 00.00
V prostorih parlamenta bodo srednješolski debatni klubi iz vse Slovenije sklenili svoje letošnje raziskovalno delo na temo Storilci spolnih zločinov bi morali biti strožje kaznovani. Dijaki simulirajo parlamentarno razpravo o predlogu zakona strožjih kazni za storilce spolnih zločinov, ki so ga izdelali s pomočjo študentov prava. V predlogu tako dodajajo posameznim členom obstoječega zakonika nekatere dodatke, kot to zahtevajo pravila "pravega" predloga zakona, podali pa so tudi razloge in cilje zakona, njegov vpliv na proračun, namen urejanja ter nekatere druge postavke. Parlamentarna razprava poteka v obliki simulacije zakonodajnega postopka, devetdeset mladih "poslank in poslancev" pa se do predloga opredejuje z mnenji kot tudi z glasovanjem o predlogu.
Huda kriza na Bližnjem vzhodu
19. 05. 2001 00.00
Izraelska vojska je napadla sedeža palestinskih avtonomnih oblasti v Jeninu in Tulkaremu na Zahodnem bregu. Ranjenih je najmanj 50 ljudi. Izraelski vojaki so davi na Zahodnem bregu ustrelili tudi palestinskega policista, v Gazi pa nekega kmeta. Palestinske varnostne sile so našle še tri trupla včerajšnjih izraelskih letalskih napadov, najhujših od zasedbe palestinskih avtonomnih območij leta 1967. V letalskih napadih je bilo po zadnjih podatkih ubitih 12 ljudi, več kot 50 pa ranjenih.
Razmere na jugu Srbije mirne
15. 05. 2001 00.00
Jugoslovanska vojska se bo ne glede na napade albanskih upornikov 24. maja vrnila na zadnji del varnostnega območja ob meji s Kosovom, je danes v Prištini povedal poveljnik sil Kfor Thorstein Skiaker. Albanske upornike je pozval, naj do tega datuma položijo orožje, hkrati pa je predlagal tudi amnestijo zanje, če niso zagrešili večjih zločinov. Razmere na tem območju so zaenkrat mirne.
Demonstracije v Nišu
12. 05. 2001 00.00
Na demonstracijah za izpustitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića se je v Nišu zbralo okrog tisoč njegovih privržencev. Govorniki so vladni koaliciji DOS očitali, da je politični proces proti Miloševiću zrežirala in tako želela Srbijo prodati v tujino. Ob tej priložnosti so protestniki izrazili pričakovanje, da bi Miloševićeva socialistična stranka znova prišla na oblast. Od aretacije nekdanjega jugoslovanskega predsednika 1. aprila so to že četrte demonstracije v Srbiji, na katerih zahtevajo izpustitev Miloševića.
Ofenziva se nadaljuje
04. 05. 2001 00.00
Po mirni noči, v kateri se je okoli vasi Vaksince in Slupčane slišalo le občasno streljanje, so makedonske sile ob osmi uri zjutraj nadaljevale napade na položaje samooklicane albanske Osvobodilne narodne vojske (ONV).
Miloševiću vročili haaško obtožnico
03. 05. 2001 00.00
Po besedah predsednice beograjskega sodišča Vide Petrović- Škero so danes nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću v zaporu vročili obtožnico haaškega sodišča. V odvetniški pisarni Miloševićevega odvetnika Toma File so za 24 ur to vest zanikali.
Miloševiću vročili haaško obtožnico
03. 05. 2001 00.00
Predstavnik beograjskega okrožnega sodišča je Slobodanu Miloševiću v zaporu poskušal vročiti obtožnico haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević dokumentov ni hotel sprejeti, češ, da haaškega sodišča ne priznava. Zato so mu obtožnico, ki ga bremeni zločinov nad kosovskimi Albanci, menda zataknili kar za rešetke njegove celice.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.