znanstveno
Progres se je združil z MVP
26. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje nad severozahodno Mongolijo je prišlo do zadnje uspešne združitve v iztekajočem se tisočletju - samodejna transportna vesoljska ladja Progres M1-4 se je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass ob 14.03 po moskovskem času dotaknila Mednarodne vesoljske postaje (MVP). Operacijo so uresničili z ročnim daljinskim vodenjem. Ladjo z maso sedem ton je s krova MVP vodil kozmonavt Jurij Gidzenko. Progres M1-4 je najprej obkrožil postajo, nato pa se je združil z modulom Zarja.
Novitete knjižne zbirke Knjižnica tretji dan
19. 12. 2000 00.00
Krščanska revija za duhovnost in kulturo Tretji dan je predstavila novitete iz zbirke Knjižnica tretji dan, izdalo jih je društvo Skam, in sicer: Duhovne osnove življenja avtorja Vladimira Sergejeviča Solovjovega v slovenskem prevodu urednika zbirke Gorazda Kocijančiča, Zublji Gerarda Manleya Hopkinsa v prevodu Vena Tauferja in delo Znanost in Bog Jožeta Hlebša.
Trienale sodobne slovenske umetnosti
14. 12. 2000 00.00
V Moderni galeriji so odprli tretji bienale sodobne slovenske umetnosti - Vulgata U3, ki ga je v sodelovanju z galerijo pripravil gostujoči kustos Gregor Podnar. Predstavljena bodo dela umetnikov in umetnic, ki so med leti 1990 in 2000 živeli in delovali v Sloveniji. To so Vadim Fiškin, Bojan Gorenec, Dejan Habicht in Tanja Lažetič, Ivan Ilič, Marko A. Kovačič, Darij Kreuh, Maja Licul, Marko Peljhan, Tadej Pogačar in člani skupine Irwin. Razstava bo odprta od 14. decembra 2000 do 18. februarja 2001.
Znanstveno-tehnološko sodelovanje med Slovenijo in Grčijo
13. 12. 2000 00.00
Državni podsekretar za bilateralno sodelovanje pri MZT dr. Niko Herakovič in vodja grške delegacije, generalni sekretar za raziskave in tehnologijo pri grškem ministrstvu za razvoj Dimitris Deniozos sta danes podpisala protokol o znanstveno-tehnološkem sodelovanju za leti 2001 do 2002 med Slovenijo in Grčijo.
INV praznuje 75 let
12. 12. 2000 00.00
Inštitut za narodnostna vprašanja (INV) v Ljubljani je danes s slavnostno sejo upravnega odbora praznoval 75-letnico obstoja.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Kako varni smo pred BSA?
04. 12. 2000 00.00
Širjenje bolezni norih krav (BSA) odpira vrsto novih vprašanj, povezanih z izdelki, ki vsebujejo sestavine govejega izvora. Na trgu je namreč veliko izdelkov, ki tudi vsebujejo goveje sestavine, pa nas večina tega sploh ne ve. Znanstveniki možnosti okužbe s kozmetiko, želatino, cepivom ali zdravili, ki so izdelani iz govejih organov za zdaj ne izključujejo, zato je vlada ministrstvu za zdravstvo že naložila pripravo celovite informacije o uporabi cepiv in drugih medicinskih pripomočkov pri ljudeh.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Duma za ohranitev postaje Mir
25. 11. 2000 00.00
Ruska duma je na današnjem plenarnem zasedanju z 262 glasovi sprejela osnutek odredbe o nujnosti ohranitve orbitalnega znanstveno-raziskovalnega kompleksa Mir. Odredbo je predlagal poslanec Vladimir Žirinovski. Prenehanju delovanja postaje Mir nasprotujejo tudi mnogi drugi poslanci, med njimi trije nekdanji kozmonavti. Med prvim presojanjem je duma danes odredbo zavrnila. "Za" je glasovalo le 196 poslancev. Za sprejetje odredbe je bilo potrebnih najmanj 226 glasov. V odredbi so izrazili "globoko zaskrbljenost" nad katastrofalnim položajem orbitalnega kompleksa Mir. Poslanci menijo, da se postaji Mir še ni iztekla življenjska doba in da jo lahko uporabijo kot glavni element sistema vseobsegajočega nadzora, ki bi države sveta zaščitil pred velikimi naravnimi in tehnološkimi nesrečami.
Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Preprečili strmoglavljenje Mira
21. 10. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-43, ki so jo izstrelili pred štirimi dnevi, se je zgodaj davi samodejno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Odprli sedmi slovenski festival znanosti
17. 10. 2000 00.00
V Cankarjevem domu so danes slovesno odprli sedmi slovenski festival znanosti, ki ga od 17. do 19. oktobra organizira Slovenska znanstvena fundacija (SZF). Festival je posvečen spominu na vse velike slovenske vizionarje, raziskovalce in inovatorje 20. stoletja, glavna tema pa je prihodnost človeštva.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Začeli so se Slovenski kemijski dnevi
28. 09. 2000 00.00
V Mariboru so se danes začeli Slovenski kemijski dnevi, na katerih se je zbralo okoli 340 strokovnjakov iz ljubljanske in mariborske univerze, raziskovalnih inštitutov ter gospodarstva. Na osrednjem strokovnem srečanju slovenskih kemikov, ki ga je pod okriljem Slovenskega kemijskega društva pripravila Fakulteta za kemijo in kemijsko tehlologijo iz Maribora v sodelovanju z ljubljansko fakulteto in inštituti, bo danes in jutri svoje referate predstavilo 170 udeležencev. Po besedah predsednika organizacijskega odbora srečanja prof. dr. Petra Glaviča bodo udeleženci Slovenskih kemijskih dnevov, na katerih sodelujejo tudi številni strokovnjaki iz tujine, obravnavali strokovna vprašanja v osmih skupinah, poudarek pa bodo dali prenosu dognanj in rešitev iz znanstveno-raziskovalnega dela v proizvodnjo. Organizatorji Slovenskih kemijskih dnevov so predstavili tudi sinočnji posvet o viziji in strategiji razvoja kemijske industrije v Sloveniji. Po besedah dr. Glaviča je kemijska, farmacevtska in polimerska industrija paradni konj slovenskega gospodarstva, nadpovprečno pa so uspešne tudi druge procesne industrije, med njimi proizvodnja pijač, celuloze in papirja, nekovin in naftnih derivatov. Kljub temu da so kemijska podjetja po dodani vrednosti na zaposlenega v vrhu slovenskega gospodarstva, pa še vedno občutno zaostajajo za uspešnostjo poslovanja kemijske industrije v najbolj razvitih državah Evropske unije, kjer država in kemijska podjetja namenjajo znatno več sredstev za raziskovalno-razvojno delo. Po mnenju strokovnjakov bo treba zato tudi v Sloveniji začeti vlagati v razvojno-raziskovalno delo na področju kemije najmanj 10 do 15 odstotkov prihodka, v naslednjih petih letih pa bo treba prenoviti tri četrtine obstoječih programov. Nujno je tudi stalno izobraževanje zaposlenih ter strateško povezovanje podjetij z domačimi in tujimi partnerji. V okviru Slovenskih kemijskih dnevov je dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo iz Maribora prof. dr. Valter Doleček pripravil sprejem za najbolj uspešne diplomante, ki so za svoje dosežke pri vključevanju v znanstveno-raziskovalno delo prejeli nagrade Sklada Henkel Slovenija. Zlati prstan in denarno nagrado so letos prejeli Amra Perva, Tatjana Čoh in magister Gorazd Sobočan. Kot je dejal dr. Doleček, njihovi dosežki kažejo na to, kako kakovostno je kemijsko izobraževanje v Sloveniji in kakšne možnosti imajo študentje za vključevanje v znanstveno-raziskovalno delo.
Posvet slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa se je pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja".
Na Bledu smetana slovenskih znanstvenikov iz diaspore
28. 09. 2000 00.00
V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) se je danes pričela prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Namen dvodnevne konference, na kateri sodeluje okrog sto uglednih slovenskih znanstvenikov iz diaspore in domovine, je povezati slovensko znanje ter videti, kje je Slovenija v sedanji "revoluciji znanja". Boris Pleskovič s Svetovne banke in Jože Krašovec s Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) in ljubljanske teološke fakultete bosta v uvodnih predavanjih govorila o revoluciji znanja, tranziciji in civilni družbi oziroma o načelnih in izkustvenih razlogih za etiko v znanosti. Na prvem tovrstnem srečanju "smetane" slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev bodo razpravljali o več vprašanjih, zbranih v štirih tematskih sklopih. Danes bo na vrsti pregled slovenskega znanstvenega potenciala v svetu in vključevanje znanstvenikov in visokošolskih učiteljev iz diaspore v raziskovalno in akademsko pedagoško delo v domovini. Ta dan se bo zaključil z okroglo mizo na temo primerjave študija na univerzah v Sloveniji in tujini. Drugi dan konference bodo razpravljali o prioritetnih smereh razvoja slovenske znanosti in raziskav v luči globalizacije kot tretjim tematskim sklopom. Na njem bo med drugimi sodeloval Joseph Straus z Inštituta Max Planck za tuje in mednarodno patentno, avtorsko in kompeticijsko pravo iz Münchna. Sledil bo sklop z naslovom Organizacija znanstveno-raziskovalnega dela za tretje tisočletje: povezave univerz in raziskovalnih institutov z industrijo, v okviru katerega bo govor o tehnološkem razvoju in posledicah za slovensko tehnološko politiko v prihodnosti, pomenu raziskovalnih inštitutov za razvoj slovenske industrije, vlogi specializiranja v mednarodnem sodelovanju in podobno. Konferenca se bo končala z okroglo mizo, ki bo namenjena vključitvi rojakov v slovenski akademski prostor.
Mariborska bolnišnica se posodablja
27. 09. 2000 00.00
V Splošni bolnišnici Maribor bodo še letos začeli z gradnjo novega oddelka za psihiatrijo, saj je razpis za izbiro izvajalca zaključen, na novem očesnem in ušesnem oddelku pa so končali z gradbenimi deli in pričakujejo, da bodo lahko investicijo tudi zaključili. Oba oddelka bosta zgrajena z denarjem, ki se steka v ministrstvo za zdravstvo v okviru zakona o investicijah v zdravstvu.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Srečanje slovenskih znanstvenikov
24. 09. 2000 00.00
Svetovni slovenski kongres bo 28. in 29. septembra na Bledu pripravil prvo srečanje znanstvenikov in raziskovalcev iz Slovenije z njihovimi rojaki iz tujine z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovencev. Kongres je namenjen predvsem izmenjavi znanja in izkušenj ter navezovanju novih vezi in strokovnih prijateljstev.
Predavanja o slovenski dediščini
22. 09. 2000 00.00
S predavanjem dr. Vere Smole z ljubljanske filozofske fakultete na temo Slovenska narečja med drugimi slovanskimi narečji se je danes na Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU nadaljeval ciklus predavanj o slovenski naravni in kulturni dediščini. Ciklus je Uprava RS za kulturno dediščino v sodelovanju s centrom pripravila ob Dnevih evropske kulturne dediščine v Sloveniji, ki potekajo med 20. in 30. septembrom.
Ob prvi petletki novogoriške Politehnike
22. 09. 2000 00.00
Novogoriška Politehnika, znanstveno-izobraževalna ustanova, ki je leta 1995
V Mariboru začetek konference o etiki v visokem šolstvu
15. 09. 2000 00.00
V Mariboru se je popoldne začela 14. mednarodna konferenca o visokem šolstvu, na kateri rektorji in drugi najvišji predstavniki skoraj 30 univerz iz srednje Evrope razpravljajo o problemih etike v raziskovanju in poučevanju. Konferenco je odprl minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. Opozoril je na številna etična vprašanja, ki v sodobnem svetu, v katerem se z neverjetno naglico razvijajo informatika, genetika in številne druge znanstvene panoge, spremljajo raziskovalno delo in pedagoško dejavnost.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Na obali tečaji slovenskega jezika
01. 08. 2000 17.45
V Piranu potekajo že 7. poletni tečaji slovenskega jezika na Slovenski obali, ki jih pripravlja Znanstveno-raziskovalno središče RS v Kopru v sodelovanju z Izobraževalnim centrom Modra. Na letošnjih lektoratih in delavnicah, ki potekajo v Dijaškem domu v Portorožu, se je zbralo 36 udeležencev iz 12 držav, ki jih k sodelovanju pritegnejo bodisi lastne ali slovenske korenine življenjskih sopotnikov bodisi sodelovanje s Slovenci in Slovenijo. Vodilni temi tečajev sta Prešernova 200. obletnica in Biti ženska, biti moški. Tečaji, ki so se sinoči začeli s slovesnostjo v Križnem hodniku frančiškanskega samostana, se bodo končali 13. avgusta.
Pri DZS izšla spletna knjiga
24. 07. 2000 10.29
Pri Založništvu literature DZS je izšla prva spletna (on-line) knjiga, in sicer delo avtorja Mitje Peruša z naslovom Biomreže, mišljenje in zavest. Knjiga je za vse uporabnike spleta na voljo zastonj, najti jo je moč <A HREF=http://www.dzs.si target=_blank> na domači strani založbe </A> pod aktivno povezavo na knjige ON-LINE. Knjiga je razmeroma strokovne narave, namenjena predvsem znanstveno usmerjenemu bralskemu krogu, vendar mestoma dovolj poljudna, da lahko v njej najdejo dovolj informacij vsi tisti, ki se kakorkoli zanimajo za delovanje zavesti, možganske procese, nevronske mreže in zgodovinsko-filozofske implikacije ustroja človekovega zavedanja.
Mir leta 2001 spet stalno naseljen
20. 07. 2000 09.22
Uprava družbe MirCorp, ki ima od februarja letos v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, je po sestanku v Koroljovu pri Moskvi danes sporočila, da bo postaja v letu 2001 spet stalno naseljena.
Študija o prednikih Slovanov
15. 07. 2000 16.46
Društvo Dr. France Prešeren iz Moskve je julija letos izdalo znanstveno študijo avtorja P. A. Tulajeva z naslovom Veneti, predniki Slovanov. Študija je izšla v slovenščini in ruščini, povzpela pa se je na tretje mesto najbolj prodajanih knjig v Moskvi.