znanstveno
Dopolnjeni zbirki pričevanj koroških Slovencev
10. 07. 2000 16.58
Z osmo izdano knjigo v seriji ''Tako smo živeli'' se obsežno delo dr. Marije Makarovič in njenih sodelavcev s Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik preveša v zaključni del. Pred izidom je deveta knjiga pričevanj, v pripravi pa geslovnik, ki bo olajšal rabo knjig za znanstveno-raziskovalne namene. Koroški noši in oblačilni kulturi kmečkega in delavsko-kmečkega prebivalstva pa je posvečena tretja knjiga iste avtorice, v kateri po predstavitvi noše pri Zilji in v Rožu podrobneje predstavlja tisto v Podjuni. Knjigama, ki sta ju izdala Krščanska kulturna zveza in omenjeni inštitut pri Mohorjevi družbi Celovec-Dunaj-Ljubljana, se pridružuje še novo glasilo inštituta z imenom Koroški etnološki zapisi. Medtem ko so knjige o koroški noši že pred časom spodbudile pripravo vrste tematskih razstav, pa pričevanja oz. življenjske zgodbe, ki se jih je v osmih knjigah nabralo že 98, od nedavnega dokumentirajo tudi s pomočjo videa. Končana sta dva filma, v delu pa jih je kar 25. Poslovodja KKZ Nužej Tolmajer je poudaril dragoceno podporo ministrstva za kulturo in urada za Slovence v zamejstvu in zdomstvu pri knjigi o podjunski noši.
Zadnji preizkus protona K
05. 07. 2000 17.48
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so z izstrelitvene rampe 39 na izstrelitvenem kompleksu 81 uspešno izstrelili težko nosilno raketo proton K, katere dodatna stopnja je utirila ruski vojaški satelit vrste kosmos; šlo naj bi za telekomunikacijski satelit za prenos podatkov vrste gejzer (gejzir).
Mumificiranje za vsakogar
28. 06. 2000 08.25
Po trditvah ustanovitelja neprofitne verske organizacije Summom, Corky Ra, ne gre za standardno mumificiranje, temveč za kombinacijo starodavne umetnosti z modernim znanstvenim postopkom, ki ga izvajajo samo oni, pripadniki Summom. Dandanes se ljudje odločajo za različne načine pokopov, ta pa je najbliže tradicionalnemu, staremu načinu.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Festival računalniških umetnosti
23. 05. 2000 16.41
V Mariboru bo od danes do 27. maja na več prizoriščih potekal <A HREF=http://home.amis.net/mkc/6mfru/ target=_blank> 6. festival računalniških umetnosti</A>. Zasnovali so ga kustos ljubljanske galerije Kapelica Jurij Krpan, dr. Marina Gržinić z Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU in Američanka Kathy Rae Huffman, svetovalka za medijske in performerske umetnosti ter spletna umetnica. Festivalska tema je odnos do telesa v umetnosti. Predstavljena bodo dela, ki raziskujejo odnose med človekom in strojem. Manifestacijo organizira Mladinski kulturni center Maribor.
Podelitev 37. nagrade Vstajenje
09. 05. 2000 11.04
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči zdomski pesnici Mileni Šoukal podelili 37. literarno nagrado Vstajenje za leto 1999, in sicer za zbirko Ptice na poletu, ki je izšla lani pri Celjski Mohorjevi družbi v zbirki Žerjavi.
Progress M1-2 se je združil z Mirom
28. 04. 2000 07.47
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-2 se je sinoči uspešno združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Novico je sporočila ruska tiskovna agencija Interfaks. V krogih vesoljskih strokovnjakov se je izvedelo, da je prišlo do združitve v četrtek ob 23.28 in 47 sekund po srednjeevropskem času.
Ladja Progress M1-1 zgorela
27. 04. 2000 16.50
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1, ki je bila skoraj tri mesece združena z orbitalno znanstveno postajo Mir, se je sinoči ob 20.33 po moskovskem času od postaje ločila in po zaviranju vstopila v gostejše plasti ozračja, kjer je zgorela.
Izstrelili raketo proton s satelitom Sesat
18. 04. 2000 17.43
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so sinoči ob 23.06 izstrelili rusko težko nosilno raketo proton, ki bo za evropsko telekomunikacijsko organizacijo Eutelsat z dodatno raketno stopnjo DM utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Sesat (Sibirija Evropa satelit).
Snemanje filma v Ceausescujevi palači
12. 04. 2000 08.28
Leonardo Di Caprio bo poleti snemal nov film, pri katerem naj bi nekaj prizorov posneli v palači nekdanjega romunskega komunističnega diktatorja Ceausescuja, ki so ga skupaj z ženo Eleno leta 1989 ubili v protikomunističnih uporih.
Sklenjen sporazum o zaščiti naložb
08. 04. 2000 17.30
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in ruski minister za gospodarstvo Andrej Georgijevič Šapovaljanc sta danes podpisala sporazum med vladama Slovenije in Ruske federacije o pospeševanju in vzajemni zaščiti naložb. Kot sta po podpisu dejala ministra, bo sporazum omogočil dvig neposrednih naložb Slovenije v Ruski federaciji in obratno, saj je njihov obseg za zdaj razmeroma majhen.
Ruski minister za gospodarstvo v Sloveniji
08. 04. 2000 14.15
Minister za ekonomske odnose in razvoj Marjan Senjur in ruski minister za gospodarstvo Andrej Georgijevič Šapovaljanc sta danes podpisala sporazum med vladama Slovenije in Ruske federacije o pospeševanju in vzajemni zaščiti naložb. Kot sta po podpisu dejala ministra, bo sporazum omogočil dvig neposrednih naložb Slovenije v Ruski federaciji in obratno, saj je njihov obseg za zdaj razmeroma majhen.
Minister Rupel sprejel ministra Šapovaljanca
08. 04. 2000 12.33
Zunanji minister Dimitrij Rupel je danes sprejel ruskega ministra za gospodarstvo Andreja Šapovaljanca, ki se mudi na obisku v Sloveniji kot sopredsedujoči medvladne komisije Slovenije in Rusije za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, so sporočili z zunanjega ministrstva.
Sporazum o nadaljnji uporabi Mira
08. 04. 2000 09.39
Mednarodna zasebna družba MirCorp, ki ima za poslovne operacije v najemu rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, in ruska družba RKK Energija sta podpisali sporazum o nadaljnji uporabi postaje v drugi polovici letošnjega leta.
Mednarodni kolokvij o estetiki
30. 03. 2000 11.53
Slovensko društvo za estetiko je včeraj in danes v Ljubljani pripravilo mednarodni kolokvij Estetika med umetnostjo in kulturo. Na kolokvij se je prijavilo 25 dodiplomskih in podiplomskih študentov s Poljske, Hrvaške, Nizozemske, iz ZR Jugoslavije in Slovenije. Predstavili bodo svoje prispevke s področja sodobne estetike, umetnosti in filozofije na različne teme, kot so globalizacija, estetike fotografije in stripa, sodobna arhitektura, prihodnost glasbe, problem sublimnega, estetizacija, estetika podobe in opere, digitalna estetika.
Ogrožena znanstvenoraziskovalna dejavnost
28. 03. 2000 15.00
Danes so na ZRC SAZU predstavili probleme financiranja raziskovalnih projektov, ki je nastal zaradi prehoda s projektnega na programsko - projektno financiranje Ministrstva za znanost in tehnologijo. Pred dvema letoma so se namreč v Sloveniji pričele priprave na spremembe, ki naj bi za kakovostne raziskovalne programe prineslo stabilnejše in dolgoročno financiranje v nezmanjšanem obsegu. Znanstveno - raziskovalna sfera je pobude za prehod na programsko-projektno financiranje podprla, saj naj bi programski del zagotavljal nemoteno delo kakovostnih raziskovalnih skupin, projektni del pa omogočal razširjeno delovanje dobrih in odpiranje novih raziskav. MNZ je lani izpeljalo tudi ocenjevanje raziskovalnih programov in jih razdelilo v tri kategorije: slabe, dobre in odlične. Medtem, ko naj bi dobri programi ostali na dosedanji ravni, odlični pa imeli možnost širitve, naj bi bili slabi programi skrčeni. Vsi programi ZRC SAZU so bili ocenjeni kot dobri ali odlični, a jim je MNZ kljub temu bistveno skrčil obseg dela. Gre za problem, ki ne zadeva le omenjene ustanove ampak vse znanstvenoraziskovalne institucije, posebej še tiste, ki nimajo državnega ustanovitelja. Posebej so izpostavili tudi problem mladih raziskovalcev, ki jih je država v preteklosti finančno podpirala, danes pa za njih zmanjkuje denarja in jim grozi brezposelnost.
Izid knjige z naslovom Carlo Maratta
27. 03. 2000 15.44
Te dni je izšla knjiga avtorice Blaženke First z naslovom Carlo Maratta in barok na Slovenskem. To je prva knjiga, ki je nastala v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU, v njej pa je obdelana večja skupina baročnih oltarnih slik z območja Slovenije, v katerih je mogoče prepoznati Marattove ikonografske zamisli. Vzporedno z njimi pa so predstavljeni evropski grafični viri, učinkoviti prenašalci Marattovih likovnih formul.
Predstavniki MZT pri brazilskih kolegih
27. 03. 2000 14.01
Skupina slovenskih strokovnjakov pod vodstvom državne sekretarke na ministrstvu za znanost in tehnologijo Verice Trstenjak je danes prispela na petdnevni obisk v Brazilijo. Z brazilskimi partnerji se bodo pogovarjali o konkretnem sodelovanju oz. o perspektivnih področjih sodelovanja predvsem v okviru julija 1998 podpisanega sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med vladama ter v okviru meduniverzitetnega sodelovanja.
450. obletnica izida prve slovenske knjige
15. 03. 2000 15.03
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, ki kot civilno društvo deluje peto leto, je danes predstavilo dejavnosti, s katerimi naj bi v letošnjem letu obeležili 450. obletnico izida prve slovenske knjige. Leta 1550 je namreč Primož Trubar v Rothenburgu napisal in v Tübingenu natisnil prvi dve slovenski knjigi: Katekizem in Abecednik.
Bralne navade se izboljšujejo
09. 03. 2000 17.38
Avtorji Martin Žnideršič, Darka Podmenik in Gregor Kocijan so na današnji novinarski konferenci predstavili knjigo Knjiga in bralci IV, v kateri so raziskali odnos Slovencev do branja in knjige. Raziskava se navezuje na prejšnje tri raziskave Knjiga in bralci I, II in III, njeni rezultati pa kažejo na pozitivne dolgoročne spremembe v pogostosti branja knjig in bralnih navad Slovencev.
Rupel sprejel veleposlanika LR Kitajske
01. 03. 2000 20.18
Zunanji minister Dimitrij Rupel je sprejel veleposlanika Ljudske republike Kitajske Wu Junfenga. Odnose med državama na političnem, gospodarskem, kulturnem in znanstveno-tehničnem področju je ocenil kot dobre, kitajski veleposlanik pa se je strinjal z ministrovo oceno, so sporočili z MZZ.
Danes začetek jubilejnega kurentovanja
26. 02. 2000 09.46
Na Ptuju se bo danes začelo jubilejno, 40. kurentovanje. Obenem se bo končala mednarodna konferenca, ki je v organizaciji Znanstveno-raziskovalnega središča Bistra Ptuj in Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU od četrtka potekala na temo Maske in maskiranje v Sloveniji in zamejstvu.
Izjava slovenskih akademikov
18. 02. 2000 14.40
Člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti so na skupščini 17. februarja sprejeli izjavo, v kateri najostreje protestirajo proti hitremu postopku sprejemanja zakona o organizaciji in financiranju znanstveno-raziskovalne dejavnosti. V izjavi, ki jo je danes posredoval sekretar predsedstva SAZU Miha Lesar, je zapisano še stališče, da predlog omenjenega zakona ne urejuje ključnih in že dolgo poznanih problemov organiziranja in financiranja znanosti v Sloveniji in ne upošteva priporočil za prevzemanje pravnega reda Evropske unije''. V zvezi s tem akademiki posebej opozarjajo, da predlog zakona ne vključuje v zadostni meri strokovne javnosti v soodločanje.
Razstava fresk iz samostanov
17. 02. 2000 12.32
V Solunu so včeraj odprli razstavo fresk iz kosovskih in metohijskih samostanov, ki jo je pripravil Zavod za mednarodno znanstveno, prosvetno, kulturno in tehnično sodelovanje v sodelovanju z Narodnim muzejem in grško Fondacijo za mednarodne kulturne odnose. V prostorih galerije Luke Solun bo razstavljenih 45 predmetov iz samostanov in zemljevidi srbske kulturne dediščine iz Kosova in Metohije. Razstava je bila že predstavljena v Beogradu leta 1998, v Atenah in na grškem otoku Kreti.
Minister Marinček na obisku v Kopru
15. 02. 2000 10.06
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček bo danes obiskal Znanstveno raziskovalno središče (ZRS) v Kopru in Morsko biološko postajo (MBP) v Piranu in se srečal z direktorico ZRS Lucijo Čok in direktorico Nacionalnega inštituta za biologijo Tamaro Lah. Minister Marinček in direktorici Čokova in Lahova bodo srečanje izkoristili tudi za pogovor o regionalnem informacijskem središču, ki bo deloval v okviru ZRS Koper in v povezavi s projekti Phare, govorili pa bodo tudi o načrtu prenovljene MBP in načrtu gradnje akvarija.
Prva arheološka zbirka na internetu
11. 02. 2000 16.52
Inštitut za arheologijo Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), ustanovljen leta 1972, je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku javnosti izročil v uporabo nove spletne strani zbirke <a href=http://www.zrc-sazu.si/www/iza/libera.htm target=_new>Libera</a>. Gre za prvo tovrstno zbirko na svetovnem spletu.
O vlogi ideologije v arheologiji
11. 02. 2000 16.16
Ideologija v arheologiji na Slovenskem še ni dorečena, korak k temu pa bo morda prispevalo današnje srečanje, ki ga je v Ljubljani organiziralo Slovensko arheološko društvo v sodelovanju z Znanstveno-raziskovalnim središčem RS, Pokrajinskim muzejem iz Kopra, Gorenjskim muzejem iz Kranja ter arheološkim oddelkom na ljubljanski filozofski fakulteti.
Neznana usoda stopnje fregat
09. 02. 2000 19.25
Zemeljska sredstva za opazovanje so zaznala trenutek uspešnega vstopanja raketne stopnje fregat za večkratno uporabo v zemeljsko ozračje in začelo se je njeno iskanje na predvidenem območju pristanka, vendar sedem ur po predvidenemu koncu poleta še ni novic o tem, kako in če je fregat prestal pristanek na Zemlji. Po navedbah ruske tiskovne agencije Interfaks bodo iskanje stopnje v Orenburški pokrajini zaradi slabega vremena prekinili.
Preizkus nove tehnologije vrnitve iz vesolja
09. 02. 2000 11.41
Na 5. ruskem preizkusnem kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 0.20 po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U s prvo novo dodatno raketno stopnjo fregat (fregata) in utežno maketo.
Slovenski pesniki in pisatelji v švedskih prevodih
06. 02. 2000 17.59
Ob slovenskem kulturnem prazniku in po več kot sto letih slovensko-švedskega kulturnega sodelovanja, ki ga je s svojimi prevodi slovenske literature, med njimi Prešernovih pesmi in Aškerčevih balad, utemeljil švedski profesor, pesnik in prevajalec Alfred Jensen, bodo jutri, 7. februarja, ob 11. uri v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti odprli razstavo z naslovom Slovenski pesniki in pisatelji v švedski prevodih od leta 1895. Razstavo je pripravilo slovensko-švedsko društvo, ki v Ljubljani deluje od leta 1994.