znanstveno
Prvi vesoljski ''tanker'' nove vrste združen z Mirom
03. 02. 2000 19.02
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1 brez posadke, ki so jo izstrelili v torek, se je ob 9.02 in 28 sekund po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu so sporočili, da je združitev potekala po načrtu.
Prva tovorna vesoljska ladja v orbiti
01. 02. 2000 14.18
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob napovedanem času, to je ob 7.47 in 23,310 sekunde po srednjeevropskem času, izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je v orbito okoli Zemlje uspešno utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo nove vrste, Progress M1-1. Ladja se bo po poročanju ruske Zvezne agencije novosti (FAN) pojutrišnjem ob 8.59 po srednjeevropskem času združila z orbitalno znanstveno postajo Mir.
Zasedanje odbora za znanstveno sodelovanje
27. 01. 2000 13.29
Skupni odbor za znanstveno-tehnološko sodelovanje med Slovenijo in Makedonijo, ustanovljen na podlagi sporazuma o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju med vladama obeh držav, je danes začel dvodnevno osmo zasedanje, so sporočili z ministrstva za znanost in tehnologijo.
Predsednik švedske Kraljeve akademije v Ljubljani
24. 01. 2000 15.42
V Sloveniji se mudi predsednik Kraljeve akademije književnosti, zgodovine in nacionalne dediščine s sedežem v Stockholmu prof. Inge Jonsson. Na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) bo imel dve predavanji, prvo o načrtovanju in financiranju znanstveno-raziskovalnega dela na Švedskem in drugo o Emanuelu Swedenborgu.
Vplivno odkritje jedrske energije
27. 12. 1999 20.28
Svet se je v zadnjem stoletju spremenil veliko bolj, kot v katerem koli obdobju prej. Razlog za to ni niti političen niti gospodarski, pač pa tehnološki. Odkritje jedrske energije in razvoj tehnologij za njeno uporabo sta ena od najpomembnejših dejavnikov, ki sta krojila človeško gibanje in razvoj v tem tisočletju.
Albert Einstein oseba stoletja
26. 12. 1999 19.05
Revija Time je za osebo stoletja izbrala nemškega znanstvenika Alberta Einsteina, ki je s svojim razmišljanjem postavil temelje za tehnološki razcvet 20. stoletja, njegovo ime pa je postalo sinonim za znanstveno genialnost. Neposredno za Einsteinom sta se uvrstila ameriški predsednik Franklin Delano Roosevelt in borec za človekove pravice Mahatma Gandhi. Roosevelt predstavlja zmago svobode in demokracije nad fašizmom in komunizmom, Gandhi pa simbolizira boj za človekove pravice, ki so v tem stoletju postale dejavnik svetovne politike.
Na Goriškem ustanovili tehnološki park
21. 12. 1999 17.52
V prostorih Mestne občine (MO) Nova Gorica so predstavniki Elektra Primorske, Iskre Avtoelektrike, MO Nova Gorica, novogoriške Politehnike in Slovenske razvojne družbe podpisali pogodbo za ustanovitev družbe Primorski tehnološki park.
Antične freske v Sloveniji
13. 12. 1999 16.23
V Narodnem muzeju Slovenije so predstavili znanstveno publikacijo v dveh knjigah z naslovom Antične freske v Sloveniji znane slovenske arheologinje Ljudmile Plesničar-Gec in njenega strokovnega sodelavca Veljka Tomana. Publikacija je izšla kot 31. zvezek v seriji Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije. Na nedavnem 15. slovenskem knjižnem sejmu je prejela nagrado Združenja založnikov in knjigotršcev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije kot najlepša slovenska knjiga leta 1999 v kategoriji znanstvenih izdaj. Oblikovala jo je Evita Lukež v sodelovanju z Metko Žerovnik. Besedilo je natisnjeno v slovenskem in angleškem jeziku. Objavljeno gradivo izhaja iz Narodnega muzeja, Mestnega muzeja Ljubljana in pokrajinskih muzejev v Celju in na Ptuju.
Predstavitev knjižnih novosti
09. 12. 1999 19.05
Založba Znanstveno in publicistično središče je predstavila pet knjižnih novosti z družboslovnega in humanističnega področja avtorjev: delo Brede Kroflič z naslovom <I>Ustvarjalni gib - tretja razsežnost pouka</I>, v katerem se avtorica osredotoča na pouk v osnovni šoli, knjiga Polone Selič <I>Psihološke bolezni našega časa </I>obsega psihološke raziskave in razlage psihosomatskih obolenj, Zdenka Šadl v knjigi <I>Usoda čustev v zahodni civilizaciji</I>, ki je uvod v sociologijo čustev, in delo Aleša Debeljaka <I>Na ruševinah modernosti - institucija umetnosti in njene zgodovinske oblike</I>, v katerem prikaže razvoj institucije umetnosti in njenih oblik v zahodni civilizaciji ter razgrne pogled na umetnost ob prelomu tisočletja. Knjiga M.T. Clanchya Abelard <I>Človek v srednjem veku</I>, ki jo je v slovenščino prevedel Jure Potokar, je biografija o Abelardu, predstavniku zgodnje sholastike, ki je živel v prvi polovici 12. stoletja in velja za očeta moderne teologije.
Skiciranje neteološke socialne antropologije
29. 11. 1999 17.13
Založbi Studia Humanitatis (SH) in Študentska založba s knjigama Na poti v socionomijo in Pliocenski in pleinstocenski hominidi (Nove evolucijske razlage) aktualizirata delo in znanstveno misel prezgodaj preminulega slovenskega socialnega antropologa Iztoka Sakside - Saxa (umrl aprila 1998), človeka, ki je znanstveno dejavnost živel in v njej užival, a dotedanji tudi očital, da je zaradi svoje teološkosti že v svojem temelju nezadostna.
Nova zbirka Philosophica
29. 11. 1999 17.07
Filozofski inštitut Znanstveno-raziskovalnega centra pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) je v novi zbirki Philosophica izdal Aristotelovo Metafiziko, Boetijeve Filozofsko-teološke traktate in Kantovo Kritiko razsodne moči; ob predstavitvi prvih treh del, ki so jih prevedli dr. Valentin Kalan, dr. Matjaž Vesel in dr. Rado Riha, je urednik nove zbirke Vojislav Likar opozoril na ponos izdajatelja, ker ''začetek izhajanja zbirke obeležujejo izdaje del, ki ne le sodijo v klasiko filozofske literature, temveč imajo v njej posebej odlično mesto in hkrati zapolnjujejo veliko vrzel v slovenski prevodni filozofski literaturi''.
Slovenija in Francija pred podpisom protokola
29. 11. 1999 13.49
V Parizu se bo od 1. do 3. decembra mudila delegacija ministrstva za znanost in tehnologijo, ki jo bo vodila državna sekretarka Verica Trstenjak. Slovenska delegacija se bo v francoski prestolnici udeležila zasedanja mešane komisije za znanstveno in tehnološko sodelovanje, kjer bodo razpravljali o novih 45 predlaganih skupnih projektih. Po izboru skupnih projektov bosta vodji delegacij podpisali protokol o skupnem sodelovanju, slovenska delegacija pa bo obiskala tudi pariško univerzo in nekaj inštitutov.
Predstavitev zbornika o Josipu Agnelettu
25. 11. 1999 07.56
V Trubarjevi čitalnici Narodne in študijske knjižnice (NŠK) v Trstu so včeraj predstavili zbornik z naslovom Josip Agneletto, slovenski kulturnik in politik v Istri in Trstu. V zborniku so zbrani prispevki s posveta, ki so ga aprila lani v Trstu priredili Znanstveno-raziskovalno središče RS iz Kopra, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, NŠK, Krožek za družbena vprašanja Virgil Šček iz Trsta ter Kulturni klub Istra.
Predsednik Kučan podelil državna odlikovanja
24. 11. 1999 17.05
Predsednik države Milan Kučan je danes na posebni slovesnosti vročil odlikovanje srebrni častni znak svobode Republike Slovenije Reviji pevskih zborov Primorska poje za 30-letno širjenje pevske kulture in ljubiteljske kulturno-umetniške dejavnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru, profesorju Univerze v Mariboru dr. Tinetu Lahu za vsestransko življenjsko delo in dr. Vilku Novaku za bogato in ustvarjalno življenjsko delo na področju etnologije. S častnim znakom svobode Republike Slovenije pa je predsednik Kučan odlikoval Posavski muzej Brežice ob 50-letnici delovanja za zasluge in prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine in razvoju kulturnega življenja, Miroslavo Kramarič za dolgoletno učiteljsko delo in bogat osebni prispevek k razvoju Loma pod Storžičem, Milana Matosa za zasluge pri razvoju slovenskega založništva ob 25-letnici delovanja knjižnega kluba Svet knjige, zaslužnega profesorja Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani dr. Antona Ogorelca za zasluge pri razvoju in uresničevanju programov avtomatizacije, dr. Milana Pogačnika za zasluge pri znanstveno-raziskovalnem, pedagoškem in organizacijskem delu, pomembnem za razvoj in uveljavljanje slovenskega veterinarstva, ter dr. Bruna Ravnikarja za pomembno delo v slovenski folklorni dejavnosti.
Okus po mestu
11. 11. 1999 16.29
Ljubitelji sodobne umetnosti si lahko nocoj v dveh ljubljanskih razstaviščih ogledajo znanstveno raziskovalni projekt, ki so ga pripravili kustosi iz Galerije Škuc (Grgor Podnar), Galerije P74 (Tadej Pogačar) in Moderne galerije (Igor Zabel) z naslovom <I>Okus po mestu</I>.
Zgodovinski pogled na razumevanje časti v Sredozemlju
11. 11. 1999 11.55
V koprskem Pokrajinskem muzeju se je dopoldne začela tridnevna mednarodna znanstvena konferenca na temo Čast: identiteta in dvoumnost neformalnega kodeksa v Sredozemlju od 12. do 20. stoletja.
Razstava nove medijske ustvarjalnosti z Japonske
02. 11. 1999 18.26
Nocoj bodo v Moderni galeriji odprli vrata razstave in simpozija Nova medijska umetnost in teorija z vzhoda: Tokio - Ljubljana@ 2000, ki ga je zasnovala gostujoča kustosinja Marina Gržinić.
Slovenska delegacija na Bajkonurju
01. 11. 1999 20.32
Po sinočnjem prihodu v Moskvo bo sedemčlanska delegacija astronavtsko-raketarskega kluba Vladimira M. Komarova iz Ljubljane jutri z letalom ruske letalsko-vesoljske agencije RAKA nadaljevala pot na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu.
Bogovi, duhovi in demoni starega Egipta
31. 10. 1999 17.38
V zagrebškem arheološkem muzeju so pred dnevi odprli razstavo z naslovom Bogovi, duhovi in demoni starega Egipta. Razstava je postavljena v treh dvoranah - v prvi so na ogled kipci egiptovskih božanstev, druga je posvečena simboliki smrti, v tretji pa prikazujejo dokumentarne filme o starem Egiptu. Po besedah avtorja razstave ne gre za tipično arheološko-znanstveno razstavo, temveč je ta bolj pedagoškega značaja.
Sibirski mamut je samo kup kosti in kože
23. 10. 1999 20.19
20.000 let stari mumut, ki so ga nedavno odkrili v Sibiriji, je po oceni ruskega znanstvenika Alekseja Tihonova samo še kup kosti in kože.
Umrla pisateljica Marion Zimmer Bradley
21. 10. 1999 13.52
V New Yorku je v 69. letu, za posledicami srčne kapi, umrla znana ameriška pisateljica znanstveno-fantastičnih romanov Marion Zimmer Bradley. Napisala je več kot petdeset del, ki so bila prevedena v več jezikov, zaslovela pa je z romanoma Avalonska megla in Trojanski ogenj. Marion Zimmer Bradley je prva dela napisala že v mladosti, večino pa zaznamujejo ženske figure, ki pogumno in zvijačno jemljejo usodo v svoje roke. Ime kultne avtorice si je prislužila s ciklusom del o planetu Darkover ter z antologijo Meč in čarovnica.
Na Dunaju razstava World Press Photo
14. 10. 1999 21.16
V dunajski palači Palffy bodo od 15. oktobra do 7. novembra na ogled najboljše svetovne fotografije iz leta 1998.
Tudi letos festival znanosti z mednarodno udeležbo
10. 10. 1999 12.21
V organizaciji Slovenske znanstvene fundacije (SZF) bo tudi letos, od 12. do 14. oktobra, v Cankarjevem domu potekal slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo. Na tem zdaj že tradicionalnem festivalu znanosti se bodo vrstili posamezni dogodki, kot so predavanja, delavnice, pogovori, razprave in razstave starejših, mlajših in najmlajših raziskovalcev in inovatorjev ter populizatorjev znanosti. Poleg tega bodo potekali tudi ogledi raziskovalnih laboratorijev in kabinetov na visokošolskih in znanstvenih organizacijah ter razvojnih oddelkih gospodarskih družb, kjer bo možnost pogovorov z raziskovalci in inovatorji. Pripravlja se multikonferenca o informacijski družbi, predstavljena bo najnovejša publikacija o SZF, Slovenska znanstvena fundacija - naložba v slovensko bodočnost 1994-1999 avtorja Edvarda Kobala, sicer direktorja SZF (spremno besedo je napisal predsednik vlade Janez Drnovšek). V treh festivalskih dneh bodo potekale še predstavitve slovenske poljudnoznanstvene literature, na svoj račun pa bodo prišli tudi člani kluba prijateljev SZF, ki bodo proslavili prvo obletnico gibanja ''Prijatelji SZF''.
Četrti Gledos še do nedelje
28. 09. 1999 21.15
Še ves teden do nedelje, 3. oktobra, bodo na starem pokritem bazenu v Kranju potekali četrti gledališki dnevi off skupin - Gledos. Prireja jih kranjsko Gledališče čez cesto. Od minulega petka se je občinstvu predstavilo že šest skupin oz. umetnikov. Za drevi je napovedana plesnogibalna predstava Geo - Ego bolgarskega gledališkega studia 4xC, ki združuje besedo, ples in glasbo in temelji na eksperimentalnem in laboratorijskem delu. Uprizoritev črpa iz besedil bolgarskega poeta Gea Mileva, počasnost gest in gibov desetih izvajalcev pa spremlja mešanica songov in skrivnostne glasbe; ''ta nova odrska resničnost naj bi razkrivala bistvo človekove eksistence,'' je poudarjeno v napovedi večera.
Novi nemško-italijanski filmski dogovor
22. 09. 1999 15.51
Italija in Nemčija sta napovedali, da nameravata uresničiti skupne filmske projekte. Tako naj bi med obiskom nemškega ministra za kulturo Michaela Naumanna v Rimu, ki bo trajal do petka, podpisali pogodbo, ki bo nadomestila že 30 let obstoječo pogodbo med državama in predstavljala učinkovit prispevek k pospeševanju kulturne izmenjave obeh držav. Na programu Naumannovega prvega uradnega obiska v Italiji je tudi obisk Case di Goethe v Rimu, kjer bo Neumann odprl razstavo z deli štipendistov. S svojim obiskom želi nemški kulturni minister poudariti pomembnost tega kraja za umetniško in znanstveno izmenjavo med Nemčijo in Italijo.
Srečanje gospodarstvenikov slovenskega rodu
21. 09. 1999 16.53
Na pobudo Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa so se danes v Ljubljani zbrali podjetniki in gospodarstveniki slovenskega rodu iz Slovenije, iz zamejstva in po svetu. Direktor predstavništva Interameriške banke v Parizu Andrej Bajuk je v uvodnem predavanju poudaril, da podjetništvo Slovencem nikoli ni bilo tuje, trditev pa je podkrepil s primeri uspešnih posameznikov iz bogate zgodovine slovenskega podjetništva vse od poznega 17. stoletja. Zbrani so se seznanili tudi s slovenskim pravnim redom ter možnostmi gospodarskega sodelovanja in finančnega poslovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu. V nadaljevanju tridnevnega srečanja, katerega glavni namen je navezati močnejše stike in plodnejše sodelovanje z gospodarstveniki slovenskega rodu, v zamejstvu in po svetu, bodo pripravili tudi več okroglih miz in se seznanili s posameznimi podjetji in združenji.
Delamaris: 120 let iz morja v konzerve
20. 08. 1999 15.51
Izolski Delamaris je danes predstavil knjigo 120 let iz morja v konzerve tržaškega raziskovalca Bruna Volpija Lisjaka. Uvodno predstavitev knjige je podal Darko Drenovec iz Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru. Knjiga, ki je izšla v tri tisoč izvodih, je darilo Delamarisa ribištvu in prav zato so jo izdali ob izolskem ribiškem prazniku.
V materinem mleku našli več kot 350 škodljivih snovi
12. 07. 1999 07.31
Najnovejša raziskava, ki jo je britanska sekcija sklada World Wide Fund for Nature (WWF) izvedla v več državah, je v materinem mleku odkrila več kot 350 škodljivih snovi, med njimi dioksin. Raziskava WWF je v materinem mleku našla sledi kemičnih snovi parfumov, krem za sončenje in sredstev za kemično čiščenje, pa tudi elemente sredstev za boj proti škodljivcem in drugih strupenih kemikalij, med njimi sredstva za dezinfekcijo. Veliko odkritih snovi celo povzroča raka ali negativno vpliva na imunski in hormonski sistem. Študija je pokazala, da se strupene snovi v telesu matere nabirajo vse življenje, z dojenjem pa se nato prenesejo na otroka. Kot je poročal britanski časnik Sunday Independent, bo britanska vlada kmalu uvedla obsežno znanstveno raziskavo o materinem mleku. Univerza v Leedsu naj bi v 15-mesečni projekt vključila 1000 mater s severa Anglije.
Sončenje je tudi koristno
10. 07. 1999 08.29
Sonce je zdravju mnogo bolj koristno, kot pa mislijo ljudje, menijo štirje britanski zdravniki iz Bristola. Ti sicer priznavajo, da ultravijolični žarki povečujejo možnost kožnega raka in pospešujejo staranje, vendar je verjetnost, da bi umrli zaradi pretiranega sončenja, majhna.
Lukman obiskal univerzo Hacettepe
06. 07. 1999 19.22
Slovenski veleposlanik v Turčiji Benjamin Lukman je danes obiskal univerzo Hacettepe v Ankari, kjer je bil gost rektorja Suleymana Saglama, so sporočili s slovenskega veleposlaništva v Ankari.