zrj
Strokovnjaki WHO v Prištini
01. 02. 2001 00.00
Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) so sporočili, da niso odkrili nobene povezave med izpostavljenostjo osiromašenemu uranu in pojavu raka pri vojakih, ki so leta 1999 sodelovali v napadih zveze Nato na ZRJ. Strokovnjaki WHO pa so ugotovili povečano raven svinca pri prebivalcih Kosovske Mitrovice, vzrok za to pa naj bi bila tovarna, ki so jo pred nekaj meseci zaprli. Vendar pa predstavniki WHO na tem območju niso priporočili testiranja prebivalcev zaradi izpostavljenosti osiromašenemu uranu.
Odstop Bulatovića
31. 01. 2001 00.00
Predsednik Socialistične ljudske stranke (SNP) in nekdanji premier ZRJ Momir Bulatović je odstopil z vodilnega položaja največje črnogorske opozicijske stranke, je poročal Radio Indeks, ki se sklicuje na vire SNP. Črnogorski in beograjski mediji so te dni namigovali, da bo Bulatović odstopil oziroma da bo zamenjan, vendar je po statutu za take kadrovske zamenjave pristojen le kongres stranke.
Proces proti članom volilne komisije
31. 01. 2001 00.00
V Beogradu se je danes začel sodni proces proti predsedniku in petim članom osrednje jugoslovanske volilne komisije, ki so obtoženi, da so poneverili volilne izide predsedniških in parlamentarnih volitev v ZRJ septembra lani. Gre za prvi proces proti privržencem nekdanjega režima v Srbiji.
Gospodarska delegacija v Beogradu
30. 01. 2001 00.00
Slovenska gospodarska delegacija, ki jo v Beogradu vodita predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk in podpredsednica Marta Kos, zaključuje svoj obisk.
Momir Bulatović ponudil odstop
30. 01. 2001 00.00
Včeraj je zasedal odbor stranke SNP, na katerem so spregovorili o pripravah na volitve v Črni gori, začeli pa so tudi z razpravo o spremembi strankinega statuta in o morebitnem izrednem kongresu stranke, na katerem bi odločali o zamenjavi predsednika stranke Momirja Bulatovića. Momir Bulatović na zasedanju sicer ni bil prisoten, prebrali pa so njegovo pismo, v katerem sporoča, da bo odstopil, če stranka to zahteva. Lahko pa prenese pooblastila na koga drugega, ki bi stranko vodil do povolilnega časa, ko bo več časa za kongres, je zapisal v pismu. Dodal je še, da je sicer sodeloval z nekdanjim predsednikom ZRJ, vendar se zato ne počuti krivega. Ne želi sprejeti nikakršnega ambasadorskega mesta, ne v Havani, niti v Moskvi. Bulatović je za konec še napisal, da je o zasedanju zvedel iz časopisov, čeprav Zoran Žižić včeraj izjavil, da mu je poslal poziv.
Končan forum v Davosu
30. 01. 2001 00.00
Svetovni gospodarski forum se je letos posvetil neuravnoteženemu globalizacijskemu procesu, ki povzroča številne geopolitične in gospodarske težave. Med pomembnejšimi temami sta bili poleg nerazvite afriške celine tudi integracija Evrope in stanje na Balkanu.
Sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
Sodelovanje jugoslovanskih oblasti s haaškim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je vprašanje življenja ali smrti, je danes v Davosu izjavil jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Pojasnil je, ZRJ tvega, da bo izpostavljena močnim pritiskom držav članic zveze NATO, če s haaškim sodiščem ne bo sodelovala, to pa bi lahko tudi pomenilo, da ne bo dobila nujne gospodarske pomoči.
Jezni na Dinkića
29. 01. 2001 00.00
Ciprsko zunanje ministrstvo je svojemu veleposlaništvu v Beogradu naložilo, naj uradno protestira zaradi nedavne izjave guvernerja jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjana Dinkića, češ da Nikozija ne sodeluje pri preiskavi v zvezi s tajnimi bančnimi računi nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića.
Gospodarstveniki ponovno v Beograd
29. 01. 2001 00.00
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije je danes v Beograd odpotovala številčna delegacija pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka, ki jo sestavlja 40 predstavnikov večjih slovenskih podjetij. V okviru obiska naj bi predstavniki slovenske in jugoslovanske gospodarske zbornice podpisali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju. V Beograd pa se danes prav tako, v organizaciji dveh zasebnih podjetij, odpravlja 70-članska gospodarska delegacija 32 slovenskih podjetij.
ZRJ lahko sodeljuje s haaškim sodiščem
29. 01. 2001 00.00
ZR Jugoslavija lahko takoj sprejme statut in pravilnik haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in vse, proti katerim je sodišče vložilo obtožnice in se nahajajo na območju Jugoslavije, izroči sodišču, je danes izjavil srbski minister za pravosodje Vladan Batić. Pojasnil je, da je za vprašanje odnosov s haaškim sodiščem pristojen zvezni pravosodni minister Momčilo Grubać.
Gospodarstveniki ponovno v Beograd
28. 01. 2001 00.00
V organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije bo jutri v Beograd odpotovala številčna delegacija pod vodstvom predsednika GZS Jožka Čuka, ki jo sestavlja 40 predstavnikov večjih slovenskih podjetij. V okviru obiska naj bi predstavniki slovenske in jugoslovanske gospodarske zbornice podpisali tudi sporazum o medsebojnem sodelovanju. V Beograd pa se prav tako jutri v organizaciji dveh zasebnih podjetij odpravlja 70-članska gospodarska delegacija 32 slovenskih podjetij.
Nadzorni svet Luke Koper potrdil sporazum
27. 01. 2001 00.00
Nadzorni svet Luke Koper je potrdil sporazum z vodstvom tržaškega pristanišča o oblikovanju nove družbe imenovane Mendarodni tržaški kontejnerski terminal, v kateri bodo imeli Koprčani 49 odstotni delež.
Odstop Bulatovića?
27. 01. 2001 00.00
Predsednik socialistične ljudske stranke in nekdanji premier ZRJ Momir Bulatović naj bi se umaknil z vodilnega položaja v stranki.
Del Pontejeva februarja v Črni gori
26. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte bo 15. in 16. februarja obiskala Črno goro, se je izvedelo iz krogov blizu tožilke. Del Pontejeva se bo ob tej priložnosti srečala s črnogorskim predsednikom Milom Djukanovićem in premierom Filipom Vujanovićem. Črna gora že več kot leto dni sodeluje s haaškim sodiščem, še navaja vir.
Živković o usodi Miloševića
26. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister in predsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Živković je danes na novinarski konferenci v Beogradu povedal, da se bodo jugoslovanske oblasti v 10 do 15 dneh odločile, ali bodo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Kako poslovati s Črno goro
25. 01. 2001 00.00
Krepitvi blagovne menjave in poslovnih stikov je bil namenjen današnji posvet v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije s temo Kako poslovati s Črno goro. Po prepričanju predsednika črnogorske gospodarske zbornice Vladimirja Vukmirovića vse možnosti sodelovanja gospodarstev Slovenije in Črne gore še zdaleč niso izkoriščene.
Nerealna pričakovanja Carle Del Ponte
25. 01. 2001 00.00
Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je sinoči jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaću izročila naloge za aretacijo in obtožnice proti državljanom ZRJ, je sporočilo jugoslovansko ministrstvo za informiranje, ni pa navedlo, za katere osebe gre. Po srečanju so še sporočili, da so veliko pozornosti posvetili vzpostavitvi pravnih pogojev za popolno sodelovanje ZRJ s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
Brez navdušenja nad sodelovanjem s Haagom
25. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je zaključila tridnevni obisk v zvezni republiki Jugoslaviji.Ob odhodu je Del Pontejeva poudarila, da je presenečena nad Vojislavom Koštunico, saj ni pokazal pretiranega navdušenja za sodelovanje z haaškim sodiščem.
Izžvižgali Del Pontejevo
24. 01. 2001 00.00
Glavno tožilko haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carlo Del Ponte je danes ob prihodu na jugoslovansko zunanje ministrstvo, kjer se je sestala z ministrom Goranom Svilanovićem, izžvižgalo kakih 300 protestnikov. Vhod ministrstva je varoval policijski kordon. Med protestniki so bili predvsem srbski begunci s Kosova, katerih bližnji so izginili v času spopadov v tej pokrajini v letih 1998 in 1999. Delegacija protestnikov je dobila dovoljenje za vstop v poslopje ministrstva, kjer naj bi se srečala z Del Pontejevo. Sicer so se demonstracij udeležili tudi pristaši nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki ga želi glavna tožilka videti v Haagu. Del Pontejeva, ki je obisk v Beogradu začela včeraj, se bo popoldne srečala še z jugoslovanskim notranjim ministrom Zoranom Živkovićem ter z ministrom za pravosodje Momčilom Grubcem.
Carla Del Ponte v Beogradu
23. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na svoj prvi obisk v Beograd, kjer se bo predvidoma ob 17. uri srečala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, po pogovorih pa je predvidena tudi izjava za javnost.
Srečanje Kacina in Mičunovića
23. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je v Strasbourgu ob robu zasedanja Parlamentarne skupščine Sveta Evrope srečal s predsednikom spodnjega doma jugoslovanskega parlamenta Dragoljubom Mičunovićem. Pogovarjala sta se o normalizaciji odnosov med Slovenijo in ZRJ ter se zavzela za čimprejšnjo izmenjavo veleposlanikov med državama.
Koštunica se je sestal z Nano
23. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica se je minuli torek med uradnim obiskom v Atenah sestal z vodjo albanske vladajoče Socialistične stranke Fatosom Nano, je danes v Tirani dejal tiskovni predstavnik stranke Emin Barci. Sogovornika sta se med srečanjem, prvim na tako visoki ravni po letu 1997, pogovarjala o obnovitvi diplomatskih odnosov med državama, je še dejal Barci.
Kacin s predstavniki stranke Naprej
21. 01. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin je bil danes v Milanu, kjer se je srečal s poslancem v italijanskem parlamentu Dariom Rivolto, vodjo poslanske skupine stranke Naprej, Italija v odboru za zunanjo politiko, s katerim sta govorila o obravnavanju globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanskem senatu, ki se bo začela v prihodnjem tednu. Rivolta je v imenu italijanske opozicijske stranke Naprej, Italija zagotovil, da bo njihova stranka pri sprejemanju zakona konstruktivna, je povedal Kacin. Na sestanku je sodeloval tudi predstavnik Naprej, Italija Andrea di Teodoro, ki je v stranki zadolžen za manjšinska vprašanja. Kacin je z italijanski predstavniki govoril tudi o sodelovanju med državama, med parlamentoma in o zadnjih razmerah v ZRJ.
ZRJ bi morala razglasiti državni bankrot
21. 01. 2001 00.00
Po več kot desetletni vladavini Slobodana Miloševića je ZRJ bankrotirana država, menijo nekateri gospodarski strokovnjaki. Dolg ZRJ do tujine znaša 13,4 milijarde ameriških dolarjev, notranji dolg pa že 17,4 milijarde dolarjev, tako je celotni javni dolg presegel vrednost letnega družbenega proizvoda. Prav zaradi tega bi morala vlada razglasiti državni bankrot, je za beograjski časnik Blic nedelje dejal ekonomist Ljubomir Madzar.
Del Pontejeva verjame Koštunici
20. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo Carla del Ponte je izjavila, da verjame, da bo ZRJ sodelovala s haaškim sodiščem, pred katerim je potrebno soditi vsem posameznikom, ki jih je obtožil mednarodni tožilec . V Beograd prihaja 23. januarja z namenom, da se s predstavniki oblasti dogovori, kako začeti sodelovanje in o obvezah ZRJ. Po njenih besedah si želijo neposrednega srečanja pravosodni minister, minister za notranje zadeve in drugi predstavniki oblasti, le predsednik Vojislav Koštunica je tisti, ki je malce rezerviran, vendar verjame, da se bosta srečala. Carla del Ponte je tudi oporekala obtožbam, da je haaško sodišče politično –
Vučkoviću 14 let zapora
20. 01. 2001 00.00
Sodišče v Kosovski Mitrovici je včeraj Srba Miroslava Vučkovića obsodilo na 14 let zapora zaradi genocida nad prebivalci dveh kosovskih vasi med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. To je bila prva obsodbo za genocid na Kosovu. Mednarodni opazovalci so obtožnico proti Vučkoviću označili za neprimerno, nek predstavnik ZN pa je dejal, da je smešna.
Clinton nagradil ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj, dan pred iztekom mandata, obvestil kongresne voditelje, da je s predsedniškim odlokom odpravil trgovinske in finančne sankcije proti ZR Jugoslaviji, s čimer je to državo nagradil za strmoglavljenje režima Slobodana Miloševića. Odpravo sankcij je v Beogradu pozdravil podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus, ki je menil, da bodo omogočile izboljšanje trgovinske menjave ter obnovo finančnega in letalskega prometa med državama. Dragana Djurić, gospodarska svetovalka predsednika ZRJ, pa je menila, da bo mogoče v ameriških bankah odmrzniti za več kot 400 milijonov dolarjev sredstev srbskega gospodarstva. Letalska družba JAT pa je že sporočila, da namerava direktne lete v ZDA in Kanado obnoviti do maja ali junija.
ZDA plačale Kitajski odškodnino
20. 01. 2001 00.00
Kitajska je danes potrdila, da so ji ZDA izplačale 28 milijonov dolarjev odškodnine zaradi bombardiranja kitajskega veleposlaništva v Beogradu med napadi zveze NATO na ZRJ leta 1999. Omenjena odškodnina je del dogovora med Kitajsko in ZDA, ki sta ga državi sklenili decembra 1999. Takrat sta se državi tudi dogovorili, da bo Kitajska ZDA plačala 2,87 milijona dolarjev zaradi škode ob protestnih napadih na ameriško veleposlaništvo v Pekingu in ameriške konzulate drugod na Kitajskem. ZDA so še obljubile, da bodo plačale 4,5 milijona dolarjev vsem ranjenim in družinam treh kitajskih državljanov, ki so bili ubiti v napadu na kitajsko veleposlaništvo v Beogradu 7. maja 1999.
Kmalu prvi popis prebivalstva v ZRJ
20. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski zavod za statistiko je danes sporočil, da bodo od 1. do 15. aprila izvedli prvi popis prebivalstva v Zvezni republiki Jugoslaviji od njenega oblikovanja 27. aprila 1992. V popisu želijo ugotoviti število prebivalcev, gospodinjstev ter stanovanj v ZRJ.
Okrepitev gospodarskega sodelovanja
19. 01. 2001 00.00
Sedem držav Jugovzhodne Evrope je včeraj po sestanku v Ženevi sporočilo, da bodo do junija pripravile memorandum sporazuma, s katerim bodo olajšale medsebojno trgovanje. Na trgovinsko-političnem forumu, ki ga je v Ženevi organiziral Pakt stabilnosti za JV Evropo, so ministri in namestniki ministrov za trgovino Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, ZRJ, Makedonije in Romunije podpisali skupno izjavo o omenjenem memorandumu.