zrj
Slovenska vlada na današnji seji
04. 01. 2001 00.00
Vodja vladne pogajalske skupine za pogajanja z reprezentativnimi sindikati s področja šolstva za spremembe kolektivne pogodbe za vzgojo in izobraževanje, šolska ministrica Lucija Čok je na današnji seji vlade predstavila potek pogajanj. Pogajalska skupina, ki jo vodi, ima pooblastila za pogajanja o novih povišicah v prihodnjem letu, ne pa tudi za letos, je po seji vlade povedala ministrica in poudarila, da je bil v preteklih letih dvig plač v šolstvu stalnica. Vlada je danes tudi odstopila od pogoja, da bi moral Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije pristopiti k dogovoru o načinu usklajevanja plač v javnem sektorju v obdobju 2001 - 2003 še pred nadaljevanjem pogajanj.
ZRJ in DOS proti odcepitvi Črne Gore
04. 01. 2001 00.00
Predsjednik ZRJ Vojislav Koštunica je zanikal trditve črnogorskih oblasti, da Beograd izvaja nad Črno goro nasilje in hkrati potrdil, da obstaja nestrinjanje med njim in predsednikom Črne Gore Milom Ð
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Napredek v odnosih z ZRJ
02. 01. 2001 00.00
Konec leta 2000 je po dolgem času prinesel napredek tako v dvostranskih odnosih med Slovenijo in ZR Jugoslavijo kot v nasledstvenih pogajanjih. Tako sta deset let po razpadu nekdanje skupne države Slovenija in ZRJ 9. decembra vzpostavili polne diplomatske odnose, konec zadnjega lanskega meseca pa so naslednice nekdanje SFRJ na srečanju v Bruslju obnovile poldrugo leto zamrznjena pogajanja o nasledstvu. Vzrok za oboje pa tiči predvsem v političnih spremembah v ZRJ.
Rešitev spora glede Prevlake?
02. 01. 2001 00.00
Jugoslovanski premier Zoran Žižić je Varnostnemu svetu ZN poslal pismo v katerem ZN seznanja, da želi ZR Jugoslavija s Hrvaško rešiti spor o strateško pomembnem polotoku Prevlaka. V pismu Žižić poudarja, da naj bi demokratične spremembe v obeh državah omogočile rešitev tega spora na način, ki bi bil sprejemljiv za obe strani. Obenem je dejal, da pričakuje, da bodo pogajanja o tem vprašanju trajala nekaj časa.
Varnost na Silvestrovo
30. 12. 2000 00.00
Slovenska policija je tudi ob letošnjih božično-novoletnih praznikih okrepila delo na vseh področjih, tako na področju zagotavljanja javnega reda in miru, zatiranja kriminalitete, cestno-prometne varnosti ter varovanja meje, s poudarkom še zlasti na varnostni problematiki. Prvi del praznikov je že mimo, pred policisti pa je še zadnji in po zahtevnosti verjetno najtežji del, ki se nanaša na novoletne praznike, zlasti silvestrovanje ter prehod v novo leto. Za varnost državljanov 31. decembra bo skrbelo kar 1200 policistov. Poudarek bo zlasti na večernem in nočnem času, ko bo tudi organiziranih največ prireditev ter silvestrovanj na prostem. Lani je denimo za varnost na silvestrski dan skrbelo kar 1500 policistov. Sicer so se na aktivnosti ob praznikih v policiji pripravljali od začetka decembra, policijskim enotam po državi pa so že posredovali usmeritve glede izvajanj nalog.
Koštunica o problemih ZRJ
30. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je za praznično številko Politike povedal, da dokler ne bo rešeno vprašanje odnosov v federaciji Srbije in Črne gore, ni mogoče niti razmišljati o reševanju kakega drugega problema.
Umik Albancev z juga Srbije
29. 12. 2000 00.00
Albanski uporniki, pripadniki t.i. Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje (UCPBM), bi lahko že danes umaknili svoje nadzorne točke na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom. To so se predstavniki srbske vlade in sil KFOR na pogajanjih dogovorili z voditelji UCPBM in na tem območju živeče albanske večine. Z umikom albanskih upornikov z nadzornih točk bi prišlo do popuščanja napetosti na demilitariziranem območju. Pripadniki UCPBM so v začetku tedna vzpostavili oborožene nadzorne točke, med drugim tudi v Velikem Trnovcu. Ta kraj se namreč delno nahaja izven demilitariziranega območja na ozemlju Srbije.
Ugrabitve v ZRJ del vsakdana
29. 12. 2000 00.00
Pred časom je jugoslovansko javnost razburila ugrabitev osemletnega sina znane pevke Lepe Brene in nekdanjega teniškega igralca Slobodana Živojinovića. Bogata starša sta za sina plačala kar 2.5 milijona mark odkupnine. Še vedno ni znana usoda bivšega predsednik Srbije Ivana Stambolića, ki je pogrešan že od avgusta. Pred tednom dni pa je nekdanji sodnik Miroslav Todorović prvi javno spregovoril o obstoju zasebnih zaporov v Srbiji. Miroslav Todorović se sedaj skriva v strahu za svoje življenje, saj mu zdaj grozi tako mafija kot policija, ki je po njegovem prepričanju vpletena v vrsto zločinov.
Streljanje na meji med Kosovom in Srbijo
28. 12. 2000 00.00
Na območju administrativne meje med Srbijo in Kosovom so albanski uporniki pozno sinoči in danes zgodaj zjutraj obstreljevali srbsko policijo. Uporniki so proti policiji iz vasi 195144urđevac, ki leži znotraj varnostnega območja kakih 10 kilometrov severno od Bujanovca, izstrelili šest granat, je sporočil predstavnik policije. Streljanje je bilo slišati v Bujanovcu, je še povedal predstavnik policije in dodal, da v napadih ni bil nihče ranjen.
Energetska kriza v ZRJ
28. 12. 2000 00.00
Energetska kriza v ZR Jugoslaviji se nadaljuje. V elektrarni Obrenovac sta se pokvarila dva generatorja, kar je v Beogradu povzročilo veliko prometno zmedo, saj zaradi pomanjkanja elektrike niso delovali semaforji. Elektrogospodarstvo Srbije sicer napoveduje, da se bodo razmere uredile po dvodnevnih padavinah, zaradi katerih naj bi narasla gladina Donave in Save. Kljub napovedim o izboljšanju razmer so oblasti napovedale, da bodo elektriko še naprej izklapljali. Srbske oblasti so prebivalce pozvale k varčevanju z električno energijo. Odjemalce v Srbiji so razdelili na štiri skupine, od katerih trem sočasno odklapljajo električno energijo za šest ur.
Dinkić na obisku v Sloveniji
28. 12. 2000 00.00
Na povabilo guvernerja Banke Slovenije Franceta Arharja se je v Sloveniji na delovnem obisku mudil guverner Narodne banke Jugoslavije Mlađan Dinkić s sodelavci. Predmet pogovorov so bile izkušnje Banke Slovenije pri vodenju denarne in tečajne politike in izkušnje pri sanaciji bančnega sistema.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
Djukanović želi mednarodno priznanje
27. 12. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović si želi mednarodnega priznanja neodvisnosti Črne gore. Črna gora in Srbija bi morale biti neodvisni in oblikovati "ohlapno zvezo", je dejal Djukanović za državno televizijo v Podgorici. Nova zveza držav naj bi bila oblikovana podobno kot zveza Rusije in Belorusije.
Deklaracija o položaju na jugu Srbije <BR>
27. 12. 2000 00.00
Zgornji dom jugoslovanske skupščine je danes sprejel vladni predlog deklaracije o položaju na administrativni meji s Kosovom, v kateri ZRJ od Varnostnega sveta ZN zahteva, naj čimprej sprejme ukrepe za takojšen umik albanskih upornikov z območja na jugu Srbije, kjer so Albanci večinsko prebivalstvo. Deklaracijo obravnava tudi spodnji dom jugoslovanske skupščine, ki naj bi jo sprejel jutri.
Humanitarne akcije lajšajo težke trenutke
27. 12. 2000 00.00
S humanitarnimi in dobrodelnimi akcijami nekatere organizacije že leta nudijo pomoč ljudem v stiski, prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, otrokom, brezdomcem, beguncem ter drugim, ki so potrebni pomoči. Tudi v Sloveniji so nekatere nevladne organizacije, med katerimi izstopajo Rdeči križ Slovenije (RKS), Slovenska karitas (SK) in Slovenski odbor za Unicef, že dolgo aktivne na tem področju. Tako so tudi letos, predvsem v zadnjih mesecih, pripravile več akcij zbiranja sredstev za pomoči potrebne, RKS in SK pa sta se še posebej izkazali ob nedavni naravni nesreči v Logu pod Mangartom. Samo Škofijska karitas Koper in Ljubljana sta namreč za prizadete ob plazu skupaj zbrali dobrih 52 milijonov tolarjev, RKS pa več kot 35 milijonov tolarjev s tem, da akciji še nista zaključeni.
ZRJ in BiH za oživitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik predsedstva BiH Živko Radišić sta ocenila, da bo izboljšanje odnosov med ZRJ in BiH pripomoglo k stabilizaciji razmer v obeh državah kot tudi v širši regiji. Koštunica in Radišić sta na včerajšnjem polurnem srečanju v Beogradu govorila o dvostranskih odnosih, uresničevanju Daytonskega mirovnega sporazuma ter vzpostavitvi posebnih odnosov med ZRJ in Republiko srbsko.
Kučan o slovenski prihodnosti
26. 12. 2000 00.00
Vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO sta za Slovenijo najboljša možna izbira pri odločanju o prihodnosti države, meni predsednik republike Milan Kučan. Kar zadeva odnose s sosednjimi državami, je predsednik v prednovoletnem pogovoru za STA, v katerem je odgovarjal tudi na vprašanja o slovenski zunanji politiki, izrazil željo, "da ne bi delali državne politike na umetnih incidentih", politične spremembe v Srbiji pa lahko po njegovem mnenju pripomorejo tudi k hitrejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško, BiH in Makedonijo.
Znova plačilni promet ZRJ s Hrvaško
26. 12. 2000 00.00
Po desetletnem premoru je od danes v skladu s sporazumom beograjske Komercialne banke in zagrebške Privredne banke spet vzpostavljen plačilni promet med ZRJ in Hrvaško, v jutrišnji izdaji piše beograjski časnik Blic. Kot je za časnik povedal direktor Komercialne banke Ljubomir Mihajlović, bosta banki v začetku prihodnjega leta podpisali še memorandum o poslovnem sodelovanju, s katerim bosta zagotovili pogoje za kreditiranje zunanjetrgovinskih poslov med ZRJ in Hrvaško. Blic še navaja, da se bo s podpisom memoranduma utrdila tudi recipročnost pri kreditiranju gospodarstva, izdajanju garancij in odpiranju akreditivov.
Milošević že spomladi pred sodiščem?
25. 12. 2000 00.00
Vodja Demokratične opozicije Srbije (DOS) in kandidat za premiera ZRJ Zoran 195144inđić je napovedal, da bo ena od prioritet nove vlade sojenje bivšemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Kot kažejo vmesni rezultati nedavnih parlamentarnih volitev, bo večino politične moči dobila DOS, ki naj bi s 178 sedeži dosegla kar dvo-tretinjsko večino v parlamentu.
Kouchner čestital Koštunici in Djindjiću
24. 12. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes čestital jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici, voditelju Demokratične opozicije Srbije (DOS), ki je glede na delne uradne izide zmagala na sobotnih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Kouchner je obenem čestital tudi najverjetnejšemu srbskemu premieru in enemu izmed voditeljev DOS Zoranu 195144inđiću. Izide volitev sta pozdravila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope (SE). "Uspeh demokracije v Srbiji bo pomembno prispeval k demokratičnemu gibanju drugod na Balkanu," je menil Kouchner. Obenem je izrazil pričakovanje, da se bo z novim vodstvom v Beogradu mogoče pogovarjati o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta ZN o Kosovu, ki predvideva široko avtonomijo pokrajine znotraj sedanjih meja ZR Jugoslavije.
V ZRJ 1400 nevladnih organizacij
24. 12. 2000 00.00
V ZR Jugoslaviji se je število nevladnih organizacij podvojilo po trimesečnih protestnih demonstracijah pozimi 1996/1997 in jih je sedaj približno 1400, piše beograjski zasebni dnevnik Blic. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo registriranih kar 500 novih nevladnih organizacij.
Zahod prehitro sprejel ZRJ
23. 12. 2000 00.00
Visoki predstavnik Združenih narodov na Kosovu Bernard Kouchner je v pogovoru za sobotno številko francoskega časnika Le Figaro ocenil, da se je mednarodna skupnost po padcu režima nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prehitro obrnila k Beogradu. Obenem je poudaril, da si mora Zahod v skladu z resolucijo ZN še naprej prizadevati za vzpostavitev obsežne avtonomije na Kosovu v okvirih ZRJ. Po Kouchnerjevem mnenju se je mednarodna skupnost prehitro obrnila k ZRJ, kot da bi pozabila na realnost. "Srečni smo, da ni več Miloševića, vendar pa za kosovske Albance to ničesar ne spremeni. Resnica je ta, da si želijo neodvisnosti," je poudaril Kouchner. Sicer pa je po Kouchnerjevih ocenah s prihodom novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice resolucija ZN o Kosovu postala verodostojna, saj je v času Miloševićevega režima ni bilo moč uresničevati. Resolucija predvideva obsežno avtonomijo za Kosovo v okviru meja ZRJ.
Pogovori Koštunice in Jospina
22. 12. 2000 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je med včerajšnjim srečanjem z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Parizu izrazil upanje, da bodo jutrišnje parlamentarne volitve v Srbiji omogočile "napredek na poti demokracije in sprememb".
Japonska odpravila ukrepe proti ZRJ
22. 12. 2000 00.00
Japonska je danes odpravila vse gospodarske ukrepe proti ZR Jugoslaviji, ki so bili v veljavi od junija 1998. Kot je na novinarski konferenci v Tokiu pojasnil zunanji minister Johei Kono, gre za odločitev, ki podpira "prizadevanja novega jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice za demokratizacijo države".
Ostre kritike Annanovega predloga
22. 12. 2000 00.00
Predlog generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana o preureditvi Zvezne republike Jugoslavije v konfederacijo Srbije, Črne Gore in Kosova so ostro zavrnile vse tri strani. Vojislav Koštunica je ob tem izjavil, da je Jugoslavija federativno urejena država, ki jo sestavljata Srbija in Črna gora, Kosovo pa je le del Srbije. Predsednik jugoslovanske vlade Žižić pa je Annanov predlog označil kot kršitev diplomatske kulture, ter poudaril, da nihče ni pristojen za sprejemanje ustave ZRJ.
ZRJ postala članica IMF
21. 12. 2000 00.00
ZRJ je postala 183. članica Mednarodnega denarnega sklada. Članstvo v IMF naj bi Jugoslaviji pomagalo v kratkem postati tudi članica Svetovne banke. Jugoslavija je bila iz IMF izključena leta 1992 ob uvedbi sankcij proti režimu Slobodana Miloševića zaradi njegove vpletenosti v vojno v BiH. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je sprejem v IMF označil kot pomemben korak pri normalizaciji odnosov med ZRJ in mednarodno skupnostjo. Guverner jugoslovanske centralne banke Mladjan Dinkić pa je dejal, da so tuji vlagatelji zdaj dobili zeleno luč za vlaganja v ZRJ.
Kmalu z letalom v Beograd
21. 12. 2000 00.00
V beograjskem kongresnem centru Sava so se danes sestali vodilni ljudje osmih letalskih družb iz območja nekdanje Jugoslavije in Madžarske. Pobudo za prvo srečanje po razpadu nekdanje SFRJ, ki ga je odprl jugoslovanski minister za promet in zveze Zoran Šami je dal srbski letalski prevoznik JAT.
Otroci ne zaupajo politikom
21. 12. 2000 00.00
Otroci v ZRJ najbolj zaupajo svojim staršem, najmanj pa politikom, strankam in poslancem, je o rezultatih projekta Pravice otrok v medijih povedal predstavnik nevladne organizacije Prijatelji otrok Srbije Prvoslav Plavšić. Po njegovih besedah otroci najbolj zaupajo tistim, ki so jim najbližji. Otroci ne pričakujejo veliko od večine jugoslovanskih ustanov in mediji pri tem prav tako niso visoko uvrščeni. Na začetku omenjenega projekta je samo približno 11 odstotkov otrok poznalo konvencijo Združenih narodov o pravicah otrok, ob koncu projekta pa se je njihovo število potrojilo, je povedal Plavšić. Projekt je pod pokroviteljstvom Sklada ZN za pomoč otrokom (UNICEF) potekal v treh jugoslovanskih mestih
Razstava o boju srbske opozicije proti Miloševiću
21. 12. 2000 00.00
V Parizu je na ogled razstava o boju srbske opozicije proti oblastem nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića z naslovom Srbija, originalna enačica. Po besedah avtorjev je namen razstave prikazati strah ljudi pod nekdanjim despotskim režimom Miloševića, vsakdanje življenje v "izobčeni" državi, boj za demokracijo in občutek veselja po doseženi dolgo pričakovani svobodi. Obenem pa skušajo avtorji svetu predstaviti podobo nove in moderne Srbije. Skupina srbskih umetnikov in strokovnjakov za politični marketing je za razstavo uporabila predvsem arhivske televizijske posnetke, še zlasti o nemirih 5. oktobra, po katerih je moral Milošević oblast prepustiti novoizvoljenemu predsedniku ZRJ Vojislavu Koštunici. Razstava bo odprta do 23. decembra, ogledal pa naj bi si jo tudi jugoslovanski predsednik Koštunica, ki naj bi prispel na obisk v Pariz.