zrj

ZRJ in Albanija obnovili diplomatske odnose

19. 01. 2001 00.00

ZRJ in Albanija sta v sredo izmenjali diplomatski noti in s tem obnovili diplomatske odnose, ki sta jih prekinili leta 1999 med krizo na Kosovu. ZRJ je prekinila diplomatske odnose z Albanijo aprila 1999 zaradi podpore Tirane letalskim napadom zveze NATO na ZRJ in krize na Kosovu.

Razhajanja med ZRJ in Črno goro

18. 01. 2001 00.00

Vojislav Koštunica, Milo 195144ukanović in Zoran 195144inđić so se včeraj v Palači federacije pogovarjali o preureditvi odnosov v zvezni državi. Predsednika ZRJ in Črne gore in mandatar za sestavo nove srbske vlade so se sestali za zaprtimi vrati. Zoran 195144inđić je po več kot dveurnem srečanju dejal, da so razhajanja med Podgorico in Beogradom glede prihodnosti ZRJ velike. Po njegovih besedah je pomembno, da se dialog nadaljuje, da bo rešitev, ki bo sprejeta, demokratična in da bo upoštevala zelo veliko nestabilnost območja. Po njegovih napovedih naj bi se srbsko-črnogorski dialog o tem vprašanju nadaljeval po sestavi nove srbske vlade in po odločitvi o predčasnih volitvah v Črni gori, ki naj bi bila sprejeta v prihodnjih desetih dneh. Srečanje je bilo napovedano že za nedeljo zvečer, vendar je bil zaradi tehničnih razlogov preložen.

Milošević brez plače

18. 01. 2001 00.00

Iz kabineta jugoslovanskega predsednika so sporočili, da jugoslovansko finančno ministrstvo ni več odgovorno za plačo nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića. Sporočili so še, da Milošević ne prejema plače od 7. oktobra 2000.

Novembrska uvoz in izvoz

18. 01. 2001 00.00

Blagovna menjava novembra lani ni bila med najvišjimi v lanskem letu: novembrski izvoz se je s 761,2 milijona dolarjev med lanskimi mesečnimi podatki uvrstil na šesto mesto, uvoz pa z 874,2 milijona dolarjev na četrto. Kot ugotavlja državni statistični urad, začasni podatki o blagovni menjavi s tujino za lanskih prvih enajst mesecev potrjujejo, da je bilo leto 2000 zelo uspešno, saj je realna rast izvoza v primerjavi s povprečjem enajstih mesecev leta 1999 znašala 11,8 odstotka, realna rast uvoza pa je bila 4,2-odstotna. Realna rast izvoza je v obdobju od januarja do novembra 2000 močno presegla realno rast uvoza, ugodnejši pa je tudi primanjkljaj v menjavi s tujino. Ta je znašal 1,26 milijarde dolarjev, kar je za 97,3 milijona dolarjev manj kot v enakem obdobju leta 1999. Pokritost izvoza z uvozom je bila 86,4-odstotna, v enakem obdobju leta 1999 pa 85,2-odstotna. Menjava Slovenije z državami EU je v lanskem enajstmesečju v primerjavi z enakim obdobjem leta 1999 vrednostno ostala skoraj nespremenjena, in sicer je Slovenija na trge EU izvozila za 5,16 milijarde dolarjev blaga, uvozila pa za 6,3 milijarde dolarjev. Občutno se je okrepilo trgovanje z državami CEFTA, predvsem s Poljsko, saj se je izvoz v te države povzpel za 13,1 odstotka na 639,6 milijona dolarjev, uvoz pa za 10,8 odstotka na 848,6 milijona dolarjev. Za 11,5 odstotka na 113,2 milijona dolarjev se je povečal izvoz v države EFTA. Rast blagovne menjave je opazna tudi pri državah z območja nekdanje Jugoslavije. Izvoz v ZRJ se je v primerjalnem obdobju povečal kar za 84,2 odstotka na skoraj 130 milijonov dolarjev, uvoz pa za 14,2 odstotka na 38 milijonov dolarjev. Podobno velja tudi za trgovanje z Rusijo, saj je Slovenija na ruskem trgu prodala za 48,9 odstotka več blaga kot v enajstih mesecih leta 1999 (za 170,7 milijona dolarjev), za enak odstotek pa se je okrepil tudi uvoz, ki je ob koncu novembra po začasnih statističnih podatkih dosegel 209,3 milijona dolarjev.

Kmalu srečanje Koštunice in Pontejeve

18. 01. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ne izključuje možnosti, da bi se srečal z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte. Do tega srečanja bi moralo slej ko prej priti, je povedal Koštunica. Osnovna vprašanja in postavke, s katerimi Del Pontejeva brani haaško sodišče, Koštunica še naprej označuje za "sporna", hkrati pa želi o tem z njo tudi govoriti. Glavna tožilka pride na prvi obisk v ZRJ 23. januarja. Po mnenju Koštunice bi bila za Del Pontejevo najprimernejša partnerja za pogovore v Beogradu zunanje ministrstvo in ministrstvo za pravosodje, zaradi "spornih zadev" pa ne izključuje tudi osebnega srečanja z glavno tožilko. Mednarodno izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki je obtožen vojnih zločinov, pa je Koštunica do sedaj odklanjal, kar mnogi njegovi partnerji iz srbske koalicije DOS grajajo.

Rusija in ZRJ o vojaškem sodelovanju

18. 01. 2001 00.00

Rusija in ZRJ želita obnoviti sodelovanje na vojaškem področju, je danes za jugoslovansko tiskovno agencijo Beta izjavil jugoslovanski premier Zoran Žižić. Po njegovih napovedih bo zato v kratkem v Moskvo odpotovala tudi delegacija s tem poslanstvom. Žižić se je sicer danes v Podgorici sestal z namestnikom ruskega zunanjega ministra Aleksandrom Avdejevim, ki je v tem črnogorskem mestu odprl generalni konzulat ruske federacije.

Mobitelovi naročniki tudi v črnogorskem omrežju

17. 01. 2001 00.00

Mobitelovi naročniki in uporabniki lahko od danes gostujejo tudi v omrežju črnogorskega operaterja Telekom Crne Gore - Monet, s čimer se bistveno iz boljšuje dosedanja pokritost ozemlja. Doslej so lahko Mobitelovi uporabniki namreč uporabljali samo storitve prvega črnogorskega operaterja Promonte GSM.

Miloševićeva soproga spet v Beogradu

17. 01. 2001 00.00

Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića in predsednica Jugoslovanske levice (JUL) Mira Marković se je danes iz Moskve vrnila v Beograd. Markovićeva je v rusko prestolnico odpotovala 12. januarja z redno linijo ruske letalske družbe Aeroflot. Njena predstavnica Dragana Kuzmanović je potrdila, da je bila Markovićeva v Moskvi na zasebnem obisku. Njen vnuk je namreč v nedeljo praznoval drugi rojstni dan. Sin zakoncev Milošević Marko Milošević se je v Moskvi nastanil po lanskih političnih spremembah v ZRJ, kamor se je iz ZRJ preselil, ker se je želel izogniti obračunom zaradi tihotapljenja cigaret in nafte.

Kacin sprejel iranskega predstavnika

17. 01. 2001 00.00

Predsednik odbora za zunanjo politiko državnega zbora Jelko Kacin je danes sprejel iranskega veleposlanika s sedežem na Dunaju Rahima Poura, ki je akreditiran tudi za Slovenijo, in generalnega direktorja za severno in srednjo Evropo na iranskem zunanjem ministrstvu Mohameda Reza Bagherija, so sporočili iz državnega zbora. "Islamska republika Iran je za nas pomemben politični in gospodarski partner," je ob tem poudaril Kacin. Iranu je tudi izrazil priznanje za demokratične spremembe, ki jih je ta država dosegla po mirni poti in se s tem ponovno odprla svetu. Kacin je še poudaril, da je Iran pomemben dejavnik stabilnosti v svoji regiji in da s tem zagotavlja tudi širšo stabilnost.

Moskva za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu

17. 01. 2001 00.00

Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je danes v Moskvi po srečanju s svojim jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem zavzel za revizijo sporazuma o premirju na Kosovu med zvezo NATO in nekdanjim jugoslovanskim vodstvom, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. Poudaril je, da je oblikovanje novega sporazuma o namestitvi mednarodnih mirovnih sil na Kosovu nujno potrebno.

Obisk predstavnikov srbskih podjetij

16. 01. 2001 00.00

31 predstavnikov srbskih podjetij se je danes na Gospodarski zbornici v Ljubljani pogovarjalo z nekdanjimi in novimi partnerji iz Slovenije. Po tem, ko sta Slovenija in Jugoslavija decembra vzpostavili diplomatske odnose, so se odprla vrata tudi za obnovitev gospodarskega sodelovanja med državama.

Miloševića zanima njegova usoda

15. 01. 2001 00.00

Slobodan Milošević, nekdanji predsednik ZRJ in vodja opozicijske Socialistične partije Srbije, se je v predvčerajšnjih pogovorih z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pogovarjal o najavljenem možnem sojenju v ZRJ in morebitni izročitvi haaškemu sodišču. Po trditvah agencije Beta naj bi se Milošević zanimal tudi o uresničevanju republiškega zakona o pravicah nekdanjih državnih funkcionarjev. Pogovarjala naj bi se tudi o problemih, s katerimi se ZRJ v zadnjem času srečuje &#8211

Preiskava uporabe spornega orožja?

14. 01. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sodišča Carla del Ponte je napovedala preiskavo o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Če se bodo strahovi glede njegove uporabe izkazali za upravičene, bodo morali odgovorni po mnenju Del Pontejeve pred haaško sodišče.

Prihaja gospodarska delegacija iz ZRJ

14. 01. 2001 00.00

V Slovenijo bo jutri prispela gospodarska delegacija iz Jugoslavije, ki jo sestavljajo predstavniki 31 srbskih podjetij tekstilne, pohištvene, gradbene in kemično-farmacevtske industrije ter bančništva. V torek bo na Gospodarski zbornici Slovenije potekala tudi poslovna konferenca.

Daytonski sprazum pod vprašajem

13. 01. 2001 00.00

Iz urada jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice so sporočili, da ponovno odprtje urada haaškega sodišča za vojne zločine v Beogradu še ne pomeni, da ZRJ tudi avtomatično sprejema vse zahteve tega sodišča. V uradnem sporočilu so zapisali, da ustava ZRJ ne dopušča izročitve jugoslovanskih državljanov "tujim sodiščem" in da so "novice o možnih izročitvah povsem brez podlage." Pod vprašaj so postavili tudi Daytonski sporazum, ker ga jugoslovanska skupščina ni ratificirala, podpisal pa ga je tedanji predsednik Srbije Slobodan Milošević in ne predsednik jugoslovanske vlade, v čigar pristojnosti je podpisovanje mednarodnih pogodb.

Grški vojaki na Kosovu želijo domov

13. 01. 2001 00.00

Grčija je svojim vojakom na Balkanu sporočila, da se lahko vrnejo domov, če se bojijo nevarnosti bolezni zaradi uporabe radioaktivnih izstrelkov, je dejal grški obrambni minister Apostolos Cohadzopulos. Kar 140 od skoraj 1500 grških pripadnikov mednarodnih sil KFOR, ki imajo sedež v Uroševcu na jugu ZRJ, je zahtevalo vrnitev v Grčijo, potem ko je na dan prišla vest o uporabi orožja z osiromašenim uranom na Balkanu. Prošnjo za vrnitev domov so vojaki izrazili med včerajšnjim obiskom grškega obrambnega ministra v Uroševcu. Obisk je bil namenjen preučitvi zdravstvenega stanja v grških enotah. Minister jim je obljubil, da bodo njihovi prošnji nemudoma ugodili in jih nadomestili z drugimi vojaki. Kot je poročal grški tisk, je Cohadzopulos v Uroševcu poudaril, da ne želi, da bi se katerikoli grški vojak počutil prisiljenega služiti v silah KFOR.

O diplomatskih odnosih z Albanijo

12. 01. 2001 00.00

Jugoslovanska vlada je včeraj sporočila, da bo ponovno vzpostavila diplomatske odnose z Albanijo, ki sta jih državi prekinili, ko je zveza NATO leta 1999 napadla ZRJ.

Parlament Republike srbske potrdil novo vlado

12. 01. 2001 00.00

Parlament Republike srbske je na današnji seji potrdil sestavo nove vlade, ki jo je predlagal novi premier, vodja Stranke demokratičnega napredka Mladen Ivanič. Novi kabinet, v katerem bo tudi predstavnik Muslimanov, je podprlo 51 od skupno 81 navzočih poslancev, 29 pa jih je glasovalo proti. Poslanci so podprli tudi Ivaničev program dela nove vlade. Ivanič je poudaril, da je večina ministrov strokovnjakov in ne pripadajo nobeni politični stranki.

Odzivi na razprave o osiromašenem uranu

11. 01. 2001 00.00

Vlada v Bagdadu je zahtevala, naj ZN uvedejo preiskavo v zvezi s strelivom z osiromašenim uranom, ki so ga ameriške sile uporabile v Iraku in na Balkanu. Uradni časnik As-Asaura je v današnji številki zapisal, da gre za vprašanje svetovnega pomena in da bi morali ZN uvesti mednarodno in nepristranska preiskavo. To bi bil obenem tudi pravni in moralni preizkus za ZN, dodaja časnik, ki poudarja, da bi morale evropske države, ki so zaradi balkanskega sindroma pretresene, prevzeti svojo odgovornost.

Jugoslovanska vlada sprejela zakon o amnestiji

11. 01. 2001 00.00

Jugoslovanska vlada je danes sprejela predlog zakona o amnestiji vseh zapornikov, ki so bili obtoženi kaznivih dejanj proti jugoslovanski vojski in proti ustavni ureditvi ZRJ, je po seji vlade izjavil jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać. Po ocenah ministra naj bi v skladu s tem zakonom oprostili od 33.000 do 34.000 oseb, ki so se izognile vojaški obveznosti v času napadov zveze NATO na ZRJ leta 1999.

Vzpostavljanje zračne povezave z ZRJ

10. 01. 2001 00.00

Parlamentarni odbor za zunanjo politiko se je danes soglasno strinjal z vladno pobudo za sklenitev dvostranskega sporazuma o rednem zračnem prometu med Slovenijo in ZR Jugoslavijo. Da bi do zračne povezave čimprej prišlo, je odbor dovolil začasno uporabo sporazuma že z dnem podpisa in ne šele z uveljavitvijo, za katero bo nujna ratifikacija sporazuma v parlamentih obeh držav. Po pričakovanju slovenske strani naj bi se pogajanja o sklenitvi sporazuma začela še ta mesec.

Vse močnejši pritiski na zvezo Nato

10. 01. 2001 00.00

Generalni sekretar Nata George Robertson je po zasedanju sveta zveze ponovil, da ni znanstvene povezave med uporabo orožja z osiromašenim uranom in pojavom rakavih obolenj. Kljub temu so vse močnejši pritiski na Severnoatlantsko zvezo, naj razkrije vse stranske učinke uporabe takšnega orožja.

Koštunica za federacijo Srbije in Črne gore

10. 01. 2001 00.00

Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes v Beogradu predlagal spremembo ustave ZRJ, po kateri bi nastala federacija, ki bi imela izključne pristojnosti na področju zunanjih zadev, obrambne, monetarne in carinske politike ter bi urejala osnove gospodarstva.

Kertes pobegnil v Republiko srbsko

09. 01. 2001 00.00

Eden tesnih sodelavcev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića ter nekdanji direktor jugoslovanske carinske uprave Mihalj Kertes je pobegnil v Republiko srbsko. Proti Kertesu je bila decembra zaradi nezakonitih finančnih poslov uvedena preiskava, ker naj bi v preteklih petih letih iz carinske blagajne na račun srbske socialistične stranke nakazal za približno 2,5 milijona evrov nezakonitih sredstev. Policija ga je ob uvedbi preiskave aretirala, po nekaj dneh pripora pa je bil izpuščen, ker se je skliceval na poslansko imuniteto, ki jo bo sicer s konstituiranjem novega srbskega parlamenta izgubil. Srbsko notranje ministrstvo je zanikalo, da bi Kertes pobegnil v Republiko srbsko.

Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?

08. 01. 2001 00.00

Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.

Pravoslavni božič po svetu

07. 01. 2001 00.00

Sveti večer pred pravoslavnim božičem je po svetu minil brez incidentov. Betlehem je bil zaradi nasilja na Bližnjem vzhodu sinoči skoraj popolnoma prazno mesto. V cerkvi kristusovega rojstva je bila sicer sveta maša, ki se je je udeležil tudi palestinski vodja Jaser Arafat, vendar pa je prišlo veliko manj ljudi kot običajno. Kljub majhnemu številu obiskovalcev pa so izraelske oblasti poostrile varnostne ukrepe v Betlehemu. Izraelski pravoslavni kristjani so praznik letos preživeli doma v molitvi, ker so menili, da se po treh mesecih nasilja ne spodobi praznovati.

INA bo prodajala bencin na črpalkah v ZRJ

07. 01. 2001 00.00

Jugoslovanska naftna družba Beopetrol je pred dnevi sporočila, da bodo na njenih bencinskih črpalkah kmalu prodajali 98-oktanski bencin iz hrvaške naftne družbe INA. O nakupu bencina od hrvaške INA so se dogovorili na pogovorih v Zagrebu konec lanskega leta.

Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?

06. 01. 2001 00.00

ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.

Gorenje ponovno osvaja srbsko tržišče

06. 01. 2001 00.00

Gorenje bo kmalu dobilo pomembno mesto na jugoslovanskem tržišču, kajti beograjsko podjetje Eltim namerava uvoziti približno 50.000 raznih izdelkov te velenjske družbe, piše dnevnik Glas javnosti.

ZRJ in DOS proti odcepitvi Črne Gore

04. 01. 2001 00.00

Predsjednik ZRJ Vojislav Koštunica je zanikal trditve črnogorskih oblasti, da Beograd izvaja nad Črno goro nasilje in hkrati potrdil, da obstaja nestrinjanje med njim in predsednikom Črne Gore Milom &ETH