Avtor24UR Inšpektor
Slovenska smučišča: žičnice v povprečju stare več kot 28 let
09. 02. 2018 07.00
Preverjali smo slovenska smučišča in ugotovili, da je njihova prva in ključna težava počasen razvoj. Gorski turistični centri ne ustvarjajo dovolj prihodkov, da bi lahko investirali v sodobne žičnice in infrastrukturo za umetno zasnaževanje. Razlogov je več.
Je akacijev med, ki ga kupimo v trgovini, res akacijev?
03. 02. 2018 05.59
Ekipa rubrike 24UR Inšpektor je pet vzorcev medu odnesla na kemijsko analizo k strokovnjakom na Biotehniško fakulteto. Tam so vzorce analizirali na štiri parametre, ki govorijo o tem, kako kakovosten je med. Med drugim so izmerili vsebnost vode, ki vpliva na obstojnost medu, pa električno prevodnost, ki je povezana z informacijo o tem, na kateri rastlini so čebele nabirale med ...
Med - pojejmo ga največ eno žlico na dan
02. 02. 2018 07.13
Kljub temu, da med med ljudmi tradicionalno velja za zdravo živilo, z njim nikakor ne gre pretiravati. Večinoma je namreč sestavljen iz sladkorjev. Vsebuje sicer vitamine, predvsem iz skupine B, tudi vitamin C, pa minerale, organske kisline ... ki ugodno vplivajo na naše telo, a hkrati ne gre pozabiti, da gre vendarle za sladkor.
Ali dve leti po 'medeni aferi' zaupamo slovenskemu medu?
27. 01. 2018 07.00
Decembra leta 2015 je v Sloveniji odjeknila t. i. "medena afera". Izkazalo se je, da je tretjina slovenskih čebelarjev majhne zajedavce, ki uničujejo čebelje družine, zdravila s strupi, pripravljenimi v ilegalnem laboratoriju na Vrhniki. Inšpektorji so takrat ostanke strupov našli v satju. Takrat se je prodaja medu v Sloveniji zmanjšala kar za polovico. Kako pa je danes?
Preverjali smo kakovost medu
26. 01. 2018 07.00
V zimskih mesecih vsi kupujemo med, z njim si sladkamo čaj, mažemo ga na kruh ... Ekipa 24UR Inšpektor je preverila, kakšna je kakovost medu, ki ga kupimo na trgovskih policah in pri čebelarjih. Ena od več analiz, ki so jo za nas opravili strokovnjaki z Biotehniške fakultete, oddelek za živilstvo, je bila tudi senzorična analiza.
KOMENTAR: Postali smo planet plastike!
21. 01. 2018 06.03
"Vam dam vrečko?" Ničkolikokrat sem iz trgovine odšel s takšno popotnico. Včasih sem jo vzel, včasih sem imel svojo, veliko, za večkratno uporabo. Ne da bi o tem kaj preveč razmišljal, priznam. Le tu in tam sem se doma razburjal, ko predala z vrečkami nikakor nisem mogel več zapreti, ko jih je bilo treba zbrati in vreči v smeti.
Plastika: kje so rešitve in kaj lahko storimo sami, da je bo v našem okolju manj?
20. 01. 2018 06.53
Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od tega pa se jih reciklira le slabih 30 odstotkov. Kje so rešitve? Čeprav se morda zdi na prvi pogled nemogoče, tudi tukaj velja, da lahko še zmeraj naredi vsak posameznik - sam. Marsikateri od ukrepov je tudi zelo preprost, a nanj zaradi utečenih navad niti ne pomislimo.
Kako vse se lahko izognete plastiki?
19. 01. 2018 07.14
Evropa je napovedala vojno plastiki, se glasijo naslovi te dni. Evropejci na leto odvržejo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov reciklira, od tega velik delež v tretjih državah, kjer veljajo drugačni okoljski standardi. Večina plastike v Evropi se torej znajde na odlagališčih in v sežigalnicah, tudi zaradi težavnosti in velikih stroškov za recikliranje.
Kupi plastike na plažah in v morju. Mikroplastika, ki ogroža živali ... In kje smo mi?
13. 01. 2018 07.00
Čeprav je na prvi pogled ne opazimo, je velika težava v morjih mikroplastika. Plastika, ki je tam razpadla na izjemno majhne delce, pa mikrovlakna, ki jih filtri pralnih strojev ne ustavijo, ob tem pa tudi majhni plastični delci, ki se uporabljajo v kozmetični industriji.
Namesto mivke in kristalnega morja kupi plastičnih smeti
12. 01. 2018 07.00
Te dni so svetovni mediji spet polni pretresljivih fotografij in posnetkov plaž, na katerih se bohotijo kupi plastičnih odpadkov, ki jih iz morja na obale zanesejo nevihte. Namesto mivke in kristalnega morja kupi plastičnih smeti, vrečk, stiroporja ... Še bolj problematična kot ta plastika pa je tista, ki je v morju, a je ne vidimo.
Sončenje v solariju je mladoletnikom še posebej odsvetovano. Pa jih na to opozorijo?
06. 01. 2018 06.33
Vsi solariji morajo imeti na vidnem mestu obvestilo, katerim skupinam ljudi je uporaba solarija odsvetovana. Med drugim je odsvetovana mladoletnim. Solariji so namreč uvrščeni na listo 1 kancerogenih dejavnikov, torej na seznam stvari, ki dokazano povzročajo raka. A koliko ljudi sploh prebere obvestilo?
Zakaj tudi Slovenija ne prepove solarijev za mladoletne?
05. 01. 2018 06.47
Solarije je Mednarodna agencija za raziskovanje raka že leta 2009 uvrstila v skupino 1 kancerogenih dejavnikov za človeka. Gre za dejavnike, za katere je dokazano, da povzročajo raka. V skupini 1 so poleg solarijev denimo tudi kajenje, azbest, alkohol ... A če cigaret in alkohola v Sloveniji ne moreš kupiti, če še nisi dopolnil 18 let, takšnih omejitev za solarije pri nas ni.
Kakšno kuhano vino ponujajo na stojnicah te dni?
23. 12. 2017 06.22
Od kod izvira običaj pitja kuhanega vina? Zgodovinsko gledano, pravi etnolog Janez Bogataj, izhaja ta običaj iz severne in srednje Evrope. "Nemčija in Avstrija sta državi, v katerih ima kuhano vino najdaljšo tradicijo," pravi Bogataj. A v Nemčiji je točno določeno, kaj je kuhano vino oz. glühwein. Medtem pri nas predpisov ni.
Test kuhanega vina: velike razlike predvsem pri sladkorju
22. 12. 2017 06.30
V tem decembrskem času se pred prazniki mnogi odpravimo na praznične sejme. Stojnice se šibijo od hrane, predvsem pa pijače. Najpogosteje obiskovalci posegajo po kuhanem vinu. Ekipa 24UR Inšpektor je preverjala, kakšna je kakovost kuhanega vina, ki ga ponujajo stojnice v Ljubljani in Mariboru.
Tartufi: izjemno slaba sezona, visoke cene
16. 12. 2017 06.13
Slovenski tartufarji so obupani. Pravijo, da že 25 let ne pomnijo tako slabe sezone, kot je ta. Tartufov je zelo malo, tartufarji pravijo, da zaradi pretoplega vremena. Zaradi slabe letine so trenutno cene še višje kot sicer - odkupna cena za črni tartuf je trenutno približno 400 evrov, za beli tartuf pa 3.500 evrov.
Kdo je glavni krivec za vsakodnevne kilometrske kolone na naših cestah?
09. 12. 2017 06.33
V neudobnosti, počasnosti in netočnosti javnih prevoznih sredstev se skriva del odgovora, zakaj se mnogi Slovenci še vedno zelo veliko vozijo z osebnimi avtomobili; tudi tam, kjer obstaja javni prevoz. A posledica so čedalje hujši in daljši zastoji na cestah, še posebej na mestnih vpadnicah.
Pogosto stojite v gneči na cesti?
08. 12. 2017 06.33
Tudi vi pogosto stojite v gneči na cesti, v kolonah avtomobilov? Zapore cest, gradbišča, zgoščen promet zaradi prevelikega števila avtomobilov in tovornjakov, prometne konice ... posebej pereče v večjih mestih, denimo na vpadnicah v Ljubljano in iz nje ...
Dodatki za višanje odpornosti – jih res potrebujemo?
02. 12. 2017 07.00
Vsi si želimo biti zdravi, zato v želji po večji odpornosti in boljšem imunskem sistemu mnogi kupujemo takoimenovana superživila, ki jih je v naših trgovinah, lekarnah in specializiranih trgovinah zadnja leta na pretek. Med takoimenovanimi superživili imajo trgovci na policah denimo goji jagode, zlate inkovske jagode ali algo chlorello, maco, reishi gobice ...
Dodatki za višanje odpornosti. Jih res potrebujemo?
01. 12. 2017 06.30
V želji, da bi bili zdravi, kupujemo prehranska dopolnila, vitamine, minerale, šumeče tablete, takšne in drugačne kapsule, preparate, praške ... Za vse te dodatke, med katerimi nekateri niso poceni, smo pripravljeni tudi globoko seči v denarnico. Pa vendar: jih res potrebujemo? In ali si lahko z nekritičnim jemanjem in pretiravanjem celo škodimo?
Smeti: z enimi so le stroški, z drugimi se kujejo dobički
25. 11. 2017 06.30
Na dvoriščih komunalnih družb po Sloveniji ostajajo kupi smeti, ki jih nihče ne odpelje. Na drugi strani pa na tone nekaterih izginja. Zakaj? Nekateri materiali dosegajo precej višje cene kot drugi. Hud boj se odvija za tiste surovine med smetmi, ki prinašajo dobiček: aluminij, papir, karton ... Te v velikih količinah celo izginjajo z ekoloških otokov.
Sortirnica smeti: med embalažo tudi plenice, avtomobilski deli in celo kače
24. 11. 2017 06.30
Ko pojeste jogurt ali spijete sok iz plastenke, embalažo odvržete v rumeni zabojnik za embalažo. Za vas se tu zgodba s smetmi konča, a v resnici se šele začne. Kako je videti sortirnica, kjer sortirajo vaše odpadke, kaj delavci tam delajo, kaj vse se znajde v rumenem zabojniku ...? Plenice, igrače, avtomobilski deli ... in celo mrtve živali.
Zakaj v nekaterih občinah plačujejo za primerljivo storitev celo dvakrat več kot v drugih občinah?
18. 11. 2017 06.30
Vsak Slovenec v povprečju proizvede 1,3 kilograma komunalnih na dan. Kam gredo ti odpadki, kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v zabojnik pred hišo ali blokom? Čeprav mnogi mislijo, da tovornjaki komunalnih podjetij vsebino smetnjakov, potem ko ljudje pridno ločujejo, na koncu še vedno stresajo na isti kup, to ne drži.
Šli smo po poti vaših smeti. Ali res na koncu vse stresejo na isti kup?
17. 11. 2017 06.30
Vsak prebivalec Slovenije je lani proizvedel 476 kg komunalnih odpadkov, kar pomeni 1,3 kg na dan. Kam gredo odpadki, kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v zabojnik pred hišo ali blokom? Čeprav mnogi mislijo, da tovornjaki komunalnih podjetij vsebino smetnjakov, potem ko ljudje pridno ločujejo, na koncu še vedno stresajo na isti kup, to ne drži.
V starih časih česen in petrolej, danes posebni šamponi - uši v vsaki družini z malimi otroki
28. 10. 2017 07.00
Živo srebro v svinjski masti, pa petrolej, tako so se naše babice borile proti ušem. Danes teh metod k sreči več ne uporabljamo, so pa lekarne in specializirane trgovine bogato založene s šamponi, eteričnimi olji, celo električnimi glavniki, ki naj bi pomagali pri ušivosti. A kljub vsemu se uši vračajo, če jih ob vseh kemičnih sredstvih ne odstranjujemo tudi ročno.
Ste tudi pri vas doma že imeli podančice, morda uši? Preverite mite in resnice
27. 10. 2017 07.00
Ste tudi pri vas doma že imeli podančice, morda uši? Prej ali slej se z njimi ukvarjajo vse šole, vrtci, skoraj vse družine, ki imajo majhne otroke. Prav med malčki se namreč najbolj širijo. Ste jih tudi vi odstranjevali z vsemi mogočimi sredstvi, pa so se vztrajno vračale? Ali veste, kako se gliste, uši prenašajo? Preverili smo, koliko držijo miti in resnice o teh, človeku komaj vidnih nadlogah.
Vse, kar morate vedeti o dimnikarjih
21. 10. 2017 07.00
Včasih je veljala vraža, da dimnikarji prinašajo srečo. Da se je treba, ko zagledate dimnikarja, prijeti za gumb in si nekaj zaželeti. Pa dimnikarji res prinašajo srečo? V preteklih letih vam je bil dimnikar dodeljen, zdaj so se stvari spremenile. Če s starim niste zadovoljni, ga lahko zamenjate in izberete tudi kakšnega drugega iz vašega ali iz drugega kraja.
Dimnikarji po novem. Kdo nadzira koga? Se bodo storitve izboljševale ali slabšale?
20. 10. 2017 07.00
Doslej je bilo dimnikarstvo urejeno znotraj državne javne službe, v osnovi je bil sistem takšen, da je imelo določeno območje leta in leta isto dimnikarsko službo, gospodinjstvo pa večinoma istega dimnikarja; okoli 60 dimnikarskih podjetij si je razdelilo približno 500.000 malih kurilnih naprav po državi, cene so bile fiksne ...
70 evrov na roke, brez računa ... Stanje na področju psihoterapij je pri nas popolnoma neurejeno in kaotično
07. 10. 2017 06.30
Vse več ljudi tudi v Sloveniji potrebuje psihoterapije. A v naši državi je področje psihoterapij popolnoma. Praktično kdorkoli namreč lahko ponuja storitve psihoterapije. Kot je v praksi raziskala in ugotovila ekipa 24ur Inšpektor, so med celo popolni šarlatani, ki potem ljudi s psihičnimi motnjami želijo zdraviti s kapljicami, pogovorom na daljavo, nihali ...
Psihoterapije: neurejeno področje, država dopušča kaos, najbolj pa so na škodi ljudje v stiski
06. 10. 2017 07.00
Vse več ljudi tudi v Sloveniji potrebuje psihoterapije. A v naši državi je področje psihoterapij popolnoma neurejeno in kaotično. Praktično kdorkoli lahko ponuja storitve psihoterapije. Med njimi so celo popolni šarlatani, ki potem ljudi s paničnimi napadi, depresijami in podobnimi psihičnimi motnjami, ki si želijo pomoč psihoterapevta, želijo zdraviti s kapljicami, pogovorom na daljavo, nihali ...
V piškotih prepovedana droga?
03. 10. 2017 18.05
Predstavljajte si, da sedete v slaščičarno, tam pa vam, ne da bi vedeli, postrežejo s piškoti, v katerih je prepovedana droga. Prav to naj bi se zgodilo mlademu paru, ki naj bi ju kmalu po zaužitju sprejeli v mariborski klinični center. Lastnik slaščičarne, kot je dejal, ni vedel, da so spekli piškote s prepovedano drogo, da pa jim je sestavine prinesel znanec, ki je - inšpektor za varno hrano.