AvtorNatalija
Zmaga za Johnsona, hud poraz Corbynove socialistične vizije, konec Faragea
13. 12. 2019 05.44
Britanske volitve so se razpletle v prid konservativcev, ki so osvojili absolutno večino - 361 poslancev v 650-članski poslanski zbornici. Laburisti so ostali daleč zadaj, izgubljali so celo v svojih tradicionalnih okrajih, zaradi česar je njihov vodja Jeremy Corbyn že napovedal odstop.
Pakete puščajo v 20 km oddaljenih krajih, ker 'je gneča', za predajo pa dodatno zaračunavajo
13. 12. 2019 06.00
Spletno nakupovanje. V teoriji izjemno enostavna pot do želenega izdelka po najugodnejši ceni. V praksi pa se pogosto zaplete. Še posebej veliko očitkov leti na dostavne službe, ki ob vse večji količini paketov, ki jih je treba dostaviti, po mnenju kupcev postanejo vse bolj iznajdljive pri tem, kako pakete čim prej in na čim lažji način "dostaviti" – pa četudi na lokacije, ki so od naročnika oddaljene več kilometrov.
Inšpektorji pregledali 951 slovenskih gostiln, vsaka četrta ne ustreza standardom
12. 12. 2019 16.52
Leto 2019: umazanija, plesen, prostori, s katerih se lušči omet, jim manjkajo celo deli stropa ali sten, pomanjkanje umivalnikov, nesledljivi (mesni) izdelki v (umazanih) hladilnikih, mrčes, olje, v katerem se je prevečkrat cvrla hrana, pomanjkljiva osebna higiena, slaba higiena pri ravnanju z živili ... Vse to je manj laskava podoba nekaterih gostiln, razkrivajo inšpektorji.
Kljub načrtovani premestitvi migranti ne nameravajo zapustiti centra v Bihaću
08. 12. 2019 18.03
V migrantskem centru Vučjak v Bihaću so razmere zelo napete – oblasti namreč načrtujejo premestitev migrantov, ki bi lahko trajala več dni. Policija o načrtovani operaciji molči, humanitarne organizacije pa so v pripravljenosti, da po svojih močeh pomagajo. Čeprav so razmere v centru na meji s Hrvaško nevzdržne, veliko migrantov poudarja, da centra ne nameravajo zapustiti.
Znameniti Viktorijini slapovi zaradi suše skoraj presahnili
07. 12. 2019 17.36
Zaradi najhujše suše v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi skoraj presahnili. Strokovnjaki sicer niso enotnega mnenja, ali so za katastrofo slapov krive podnebne spremembe, ali gre za posledice običajnih vremenskih pojavov. Jug Afrike je eno od območij, ki najbolj trpijo zaradi posledic izpustov toplogrednih plinov, pomoč v obliki hrane pa potrebuje že okoli 45 milijonov ljudi.
Po 25 letih iz zapora: Kako živiš s človekom, ki je pokončal tvojo družino?
01. 12. 2019 11.41
Že mogoče, da je od genocida v Ruandi letos minilo 25 let. A zgodba še zdaleč ni končana, pravzaprav je obletnica odprla novo boleče poglavje. "Iz zapora se vračajo ljudje, ki so bili obsojeni zaradi genocida, vračajo se v stare skupnosti," pravi sogovornica Betty. V skupnosti, kjer se bodo morali žrtve in krvniki spet učiti, kako sobivati.
AI nastavlja ogledalo: Če algoritem 'nahranimo z besno Twitter debato', dobimo fašista
01. 12. 2019 09.56
Umetna inteligenca je odraz ljudi, ki jo ustvarjajo, pravi danski strokovnjak Jonas Valbjørn Andersen. "Temeljno vprašanje torej je, katerih etičnih načel se držijo ljudje, ki pripravljajo podatke, na podlagi katerih nato algoritem pripravlja rešitve," poudarja. Opozarja, da nujno potrebujemo regulacijo področja, in to takšno, ki bo sposobna omejiti potencialne neželene učinke. To pa pomeni, da se bomo kot družba morali "temeljito pogovoriti o vrednotah".
75.000 rastlin in 165 milijonov evrov pozneje: kako so opustošen otok spremenili v oazo
01. 12. 2019 07.08
Ocean Cay je otoček, ki leži dobrih 100 kilometrov vzhodno od Miamija, upravno pa sodi pod Bahame. Narejen je bil, da bodo na njem pridobivali aragonitni pesek. A ko se je proizvodnja končala, je na območju ostal opuščen industrijski kompleks, ki je zaradi vplivov na okolje opustošil tudi podvodno življenje v širši okolici otoka. Propadanje se je nadaljevalo, dokler se na otoku niso lotili inovativnega okoljskega projekta – spreminjanja območja v naravni rezervat.
Ko je panda opica, 'stop znak' omejitev 70 km/h, YouTube pa vas 'prilepi' nase
30. 11. 2019 07.00
"Homo sapiens se v 40.000 letih ni zelo spremenil, moč procesorjev pa raste eksponentno. Moramo se vprašati, kakšno prihodnost si želimo. Zdaj smo na točki, ko se še lahko odločimo," pravi antropolog Dan Podjed. Če na področju umetne inteligence ne bomo delovali etično in transparentno, ljudje pa tej tehnologiji ne bodo zaupali, bodo velike težave, svarijo strokovnjaki.
Po nestrokovni deratizaciji v Romuniji umrli trije ljudje, tudi dojenček
20. 11. 2019 06.00
Tragedija v romunskem Temišvarju. Zaradi nestrokovne deratizacije in dezinsekcije v velikem stanovanjskem bloku so umrli trije ljudje, med njimi dojenček in triletnik, še 38 oseb pa je končalo v bolnišnici. Oblasti so lastnika podjetja, ki je izvajalo zatiranje golazni, že obtožile umora, telesnih poškodb ter trgovine s strupenimi snovmi.
Kako udobje jahte prenesti na letalo?
19. 11. 2019 06.18
Inovacije in prestiž. Oboje so v Dubaju postavili na ogled na letalskem šovu. Če so se v zraku pomerila električna letala, so na tleh proizvajalci merili moči v tem, kdo bo najbolje zadovoljil apetite bogatih po udobju v zraku. Si predstavljate, da na letalu, namesto da med sedeži komaj najdete prostor za svoje noge, uživate kot na sončni ploščadi jahte? To pa še ni vse. Razkrili so tudi, kakšna oblačila bodo nosili "vesoljski turisti".
Slovenka na poveljniškem mostu ene največjih križark na svetu: Uresničile so se mi sanje
17. 11. 2019 14.55
331 metrov dolga ladja, ki lahko sprejme 6.334 potnikov. MSC Grandiosa, ki so jo pred dnevi krstili v nemškem Hamburgu, je ena največjih ladij za križarjenja na svetu, pa tudi ena vodilnih po tehnologiji, ki zmanjšuje vplive ladje na okolje. Na njenem poveljniškem mostu je tudi mlada Slovenka. Zdaj pripravnica, ki upa, da bo nekoč sama kapitanka katere od velikih potniških ladij.
'Brezciljno tavajo po hodnikih moči'
17. 10. 2019 06.24
Bruselj. Ime belgijske prestolnice. Ali pa "enoten izraz" za "bruseljsko birokracijo" ali kar "evropske odločitve". Tokrat pod drobnogled ne bomo vzeli prestolnice, kjer najdete čudovite znamenitosti, odlične vaflje, sladko čokolado in zavidanja vreden seznam piva, ki ga lahko poskusite, ampak "bruseljski aparat odločanja".
Ujetniki 'svobode' pametne tehnologije: Odrasti moramo!
11. 10. 2019 07.12
Francis Brochet je avtor knjige Smartphone demokracija. Z njim smo se pogovarjali o tem, kako sodobna informacijska tehnologija spreminja politiko, družbo, Evropo, demokracijo, človeka. Nam res daje na razpolago neomejeno svobodo – ali nas pod krinko svobode omejuje in vkaluplja v svoje ujetnike in ujetnike lastnih (tehnološko) potenciranih prepričanj, v ljudi, državljane, nezmožne kritičnega razmišljanja, pogovora in dialoga.
'Ne smemo igrati bolnika in si hoditi po kurjih očesih'
06. 10. 2019 07.55
"Mi v svetu ne moremo igrati nobene resne vloge, če nismo enotni. Lahko imamo armado, ampak kje in za kaj se bo borila? Naša najmočnejša moč je lahko politična enotnost do ključnih svetovnih problemov. Evropska zveza ima podlago, da bi zastopala neka pravila vladanja in sodelovanja v globaliziranem svetu," o vlogi in moči povezave razmišlja naš sogovornik Lojze Peterle.
'Vsak dan gledam ljudi, ki iz smetnjaka pobirajo kruh, poln črvov'
03. 10. 2019 06.37
"Tukaj dobite hrano le, če imate ogromno denarja," pravi Maria, ki v okviru repatriacije iz Venezuele želi v Slovenijo. "Državo poganja kriminal, prekupčevanje z drogo, moč pa imajo tisti, ki imajo denar – dolarje," nadaljuje. Venezuelo je v zadnjih letih zapustilo že več kot štiri milijone ljudi, predvsem mladih, ljudje, ki so ostali, pa so le senca "nekdanjih Venezuelcev", pove Maria. Kljub temu veliko tistih, ki ostajajo, verjame režimskemu propagandnemu stroju, da so pravzaprav za vse krive ZDA in sankcije.
'Prva dolžnost vsakega odraslega človeka je, da ostane zvest svoji identiteti'
22. 09. 2019 08.37
Globalizacija ne zanika identitete, pravi Boris Pahor, znameniti tržaški pisatelj in mislec. Zreli narodi z jasno identiteto lažje sobivajo, saj je manj želje po nadvladi, je prepričan človek, ki je na lastni koži izkusil totalitarne režime. Skrbi ga, ker ima Evropa "papirnato identiteto" in prešibko socialno komponento. Prepričan je tudi, da potrebujemo evropsko vojsko.
Od vizije do egoizma, hedonizma: 'Varujte tisto, za kar je moja generacija umrla'
17. 09. 2019 06.00
Očetje EU so se zavedali, da je nevarnost levega ali desnega populizma v privlačni ideologiji, ki je mnogo manj sterilna od osnovnega koncepta demokracije. Zato mora imeti demokracija vedno dodano komponento svetovnega nazora, ki je vezan na vrednostni sistem, da lahko uspešno tekmuje s populistično konkurenco, ko razlaga človekove, družbene in globalne izzive. Menili so tudi, da brez jasnega svetovnega nazora, sistem razpade v egoistični – hedonistični materializem in ksenofobni nacionalizem. A po več kot 60 letih od podpisa Rimske pogodbe je zmerna evropska politika spet pred vprašanji, s katerimi so se srečali že očetje povezave.
Čas je za 'drzne poteze': Če ne znamo izbrati najboljših, je z nami nekaj narobe
15. 09. 2019 07.00
"Ker sem optimist po naravi, vam bom rekel, da verjamem, da EU ima prihodnost," pravi dolgoletni raziskovalec Alberto Martinelli. "Optimističen sem tudi zato, ker so ljudje na zadnjih evropskih volitvah prepoznali grožnjo in se ji uprli – niso množično glasovali za stranke, ki želijo v EU ustvarjati kaos," nadaljuje Martinelli. A opozarja, da ima zmerna politika le še eno priložnost: "Če ji konkretni ukrepi spodletijo še enkrat, se bodo ekstremni politični pojavi vrnili – močnejši kot kdaj koli prej."
Irci spreminjajo navade: odprli pub, kjer ne strežejo alkohola
10. 09. 2019 06.53
Irci so praviloma v vrhu lestvic narodov, ki spijejo največ alkohola, kar že leta skrbi njihove zdravstvene delavce, ki so se lotili številnih kampanj, da bi ljudi ozavestili o nevarnostih pitja, in očitno so pri tem izjemno uspešni. Irski sektor proizvodnje brezalkoholnih pijač namreč cveti, še posebej dobro gre proizvajalcem brezalkoholnega piva.
Hrvaški analitiki: Štajerska varda je odraz nezaupanja v slovensko vojsko
04. 09. 2019 19.10
V štajerskih gozdovih civiliste učijo vse tisto, kar mora znati pravi vojak. Tako poročajo hrvaški novinarji, ki so preživeli dan na urjenju Štajerske varde. Zgodba pri sosedih močno odmeva, njihovi analitiki pa k temu dodajajo, da je varda očitno odraz nezaupanja v slovensko vojsko, ki da je v slabem stanju in strahu zaradi migrantov.
Kjer je dan dolg 20 ur, čudoviti, a brutalni naravi pa kljubuje le 250 ljudi
31. 08. 2019 08.36
Bujna, divja, neizprosna narava, pridih skrivnostnosti – tudi zaradi mitoloških bitij, ki naj bi tukaj bivala – in način življenja, tako drugačen od tistega, ki ga pozna večina izmed nas. Vse to so norveški fjordi. V odročnih vaseh sredi neokrnjene narave vztraja peščica prebivalcev, ki jih vsako leto obišče na tisoče turistov. "Tukaj lahko zbolite samo v torek, ko je v vasi zdravnik," razkrijejo o svojem odmaknjenem življenju, ki pa ga vseeno nikoli ne bi zamenjali za (vele)mestni vrvež.
'Če Slovenci ne bomo imeli prepričanja o naši identiteti, ne bomo dolgo obstali'
26. 08. 2019 12.58
Zamejski pisatelj Boris Pahor praznuje 106. rojstni dan. Častitljivi jubilej je obeležil v ljubljanski knjigarni Konzorcij. Pahor se je uvodoma spomnil svojega prijateljstva in sodelovanja s priznanim fotografom Evgenom Bavčarjem, pomembno zaslužnim, da je danes Pahor tudi v tujini izjemno prepoznaven, priznan in priljubljen pisatelj.
Obnova ladje Galeb se zapleta že pred samim začetkom projekta
17. 08. 2019 18.54
Ladja Galeb, nekdanji pomorski ponos Jugoslavije, na kateri je Tito gostil številne državnike in pomembneže, naj bi že prihodnje leto zasijala v novi podobi. Toda na razpis za obnovo sta prispeli le dve ponudbi, obe pa občutno presegata predviden proračun. Kritiki tako že napovedujejo, da bo projekt, ki ga sofinancirajo tudi evropski skladi, mesto spravil na kolena.
Elektrarno za pet milijard evrov bi gradili deset let, sodelovalo bi 25.000 ljudi
11. 08. 2019 07.00
"S konji, voli in golimi rokami danes ne naredimo prav veliko. Če ni elektrike, ni hrane, vode, prevoza, nobenega izdelka, prav tako ne šolstva ali zdravstva," pravi generalni direktor družbe GEN energija Martin Novšak. Čeprav smo od elektrike zelo odvisni, se z vprašanjem njene proizvodnje ukvarjamo veliko premalo, ugotavlja sogovornik, s katerim smo se pogovarjali v Krškem. Opozarja: "Nihče drug za nas ne bo gradil elektrarne."
Energetski preobrat za 500 milijard evrov: med uspehom in spodrsljajem
10. 08. 2019 07.00
Še dobro leto in minilo bo desetletje, odkar je Nemčija tudi z zakonodajo podprla Energiewende ali prestrukturiranje energetskega sektorja in njegov premik v smeri obnovljivih virov energije. Skoraj desetletje vzponov in padcev pozneje Nemci še kolebajo ob odgovoru na vprašanje, ali gre za uspešen ali neuspešen projekt.
2050: Sonce, veter, voda, jedrski reaktorji, 10 milijard Zemljanov in nov zemljevid?
07. 08. 2019 07.00
Čeprav se zdi, da je leto 2050 še daleč, je, ko gre za energetska vprašanja, že zelo blizu. Globalni cilji so velikopotezni: razogljičenje, družba, ki se zanaša na tehnologijo in manj obremenjuje okolje. Velik del načrtov je povezan s stabilno oskrbo z elektriko. Kako zagotoviti, da bo elektrike dovolj, da njena proizvodnja ne bo škodovala okolju – in kako naj bi smooskrba prispevala k premikom na geopolitičnem področju?
11 let nepregledana oprema, laži in pomisleki: Smrtonosen kovinski okus
01. 08. 2019 11.43
"Zagovorniki jedrske energije izkoriščajo dejstvo, da vse več ljudi skrbi ohranjanje planeta, močno poškodovanega zaradi onesnaževanja in pretiranega izkoriščanja virov, za to, da dosežejo 'renesanso jedrske energije. Postavljajo jo v vlogo vira, ki je okolju prijazen in zanesljiv v nezanesljivem svetu, kjer si nihče ne želi energetske odvisnosti, čeprav gre za umazan, nevaren in drag energetski vir." Tako jedrsko energijo opisuje organizacija PSR – Physicians for social responsibility.
1400 vetrnic ali sončna elektrarna, 'velika kot Ankaran' ali JEK2? 'Da, živel bi ob jedrski elektrarni'
31. 07. 2019 11.19
Strokovnjaki lahko povejo, kaj si mislijo, a na koncu bo prihodnost jedrske energije tako v ZDA kot EU in pri nas, odvisna od odločitev politike, za katero pa je to očitno precej kočljiva tema, ocenjuje naš sogovornik Bojan Ambrožič, sicer strokovni sodelavec Izobraževalnega centra za jedrsko tehnologijo, pa tudi avtor odmevnega zapisa z naslovom Zakaj bi v Sloveniji morali zgraditi novo jedrsko elektrarno.
'Ustvarijo 2,5 odstotka BDP, zaposlujejo 30.000 ljudi, porabijo pa 16,7 odstotka vse energije'
29. 07. 2019 07.05
V Sloveniji vedno govorimo samo o širitvah, pa naj gre za širjenje obvoznic in mestnih vpadnic ali nove elektrarne, pravi naš sogovornik Andrej Gnezda z Umanotere. Premalo pa se ukvarjamo s tem, kako obstoječe vire porabljati bolj učinkovito, opozarja.