AvtorNeža Steiner
Rekordne cene hrane: v zadnjih 20 letih višje za dobrih 73 odstotkov
11. 03. 2022 13.38
Predsednik vlade Janez Janša glede samooskrbe in cen hrane pravi, da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo. A dejstvo je, da so cene hrane v Sloveniji najvišje v zadnjih 20 letih. Od začetka februarja 2002 pa do konca februarja 2022 so se cene hrane zvišale za 73,1 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).
Imamo zgodovinsko nizko brezposelnost in največ delovno aktivnih?
09. 03. 2022 06.00
V Slovenski demokratski stranki (SDS) zapišejo, da smo imeli januarja letos zgodovinsko nizko brezposelnost. Je ta podatek točen? Kako je z delovno aktivnimi?
Obljuba SD: do prvega pregleda pri specialistu v 30 dneh?
08. 03. 2022 06.00
Na prvi pregled pri zdravniku specialistu ta hip nad dopustno mejo čaka 35.135 ljudi. V Socialnih demokratih (SD) obljubljajo skrajšanje čakalnih vrst tako, da bo vsak prišel do specialista najpozneje v 30 dneh.
Včasih je bil gozd kmetova banka, zaradi podnebnih sprememb le še hranilnik?
17. 02. 2022 06.00
Če so še pred 20 leti v slovenskih gozdovih prevladovali iglavci, je zdaj 55 odstotkov listavcev. Vzrok so ujme in podnebne spremembe, ki bodo sooblikovale naše gozdove tudi v prihodnje. Temu se bo morala prilagoditi lesnopredelovalna industrija, ki zdaj v več kot 80 odstotkih sloni na predelavi iglavcev. Na ministrstvu za gospodarstvo si želijo vlagatelja, ki bi vložil v žago za predelavo listavcev. Sovlagatelje za vzpostavitev lesnopredelovalnih centrov išče tudi državni SiDG. Na koncu se bomo morali prilagoditi tudi kupci, če bomo še želeli kupovati izdelke iz slovenskega lesa, in pa manjši lastniki gozdov. Včasih je namreč gozd veljal za kmetovo banko, a zdaj se tržno najzanimivejše drevesne vrste umikajo iz nižin.
Absurd – hlodovino izvažamo, uvažamo pa izdelke iz slovenskega lesa
15. 02. 2022 06.00
Čeprav lesnopredelovalna industrija v Sloveniji zadnja leta doživlja razcvet, še zdaleč nismo tam, kjer bi želeli biti. S svojo hlodovino še vedno zalagamo države v soseščini, ki imajo predelovalno industrijo boljše razvito, pri nas pa še vedno nimamo npr. proizvodnje ivernih plošč. Podjetja morajo polizdelke popolnoma uvažati iz tujine, ti pa so lahko tudi narejeni iz slovenskega lesa, ki smo ga izvozili. Kako naprej, kakšni so načrti?
'Zunanji izvajalci životarimo za slovenske državne gozdove'
14. 02. 2022 06.00
Sečnjo dreves in spravilo s traktorjem v državnih gozdovih, s katerimi upravlja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), izvajajo večinoma zunanji izvajalci. Kriterij za oddajo del je najnižja cena na javnem naročilu, zato izvajalci, čeprav se že več kot deset let ukvarjajo z gozdarstvom, ne bodo preživeli, opozarjajo nekateri med njimi. Kako na očitke odgovarja SiDG?
Lesna industrija je bila paradni konj na trgu bivše Jugoslavije
11. 02. 2022 06.01
V času Jugoslavije je bil les 'paradni konj', Slovenija pa znana po uspešnih podjetjih na področju predelave lesa. Zaradi izgube trga, slabega prilagajanja spremembam in privatizacije so ta podjetja propadla. Sledilo je več kot desetletno obdobje zatona lesnopredelovalne industrije v Sloveniji. V podjetjih iz tistega časa pravijo, da je država pozabila nanje. Kakšno je stanje danes? Se lesna industrija pobira?
Kje konča državni les – doma ali v tujini?
03. 02. 2022 06.00
Podpora in oskrba domače lesnopredelovalne industrije, tudi to je bil razlog za ustanovitev družbe Slovenski državni gozdovi. Skoraj 180 podjetij, ki ima za nakup lesa sklenjene dolgoročne pogodbe, mora les predelati doma. A dva od petih največjih kupcev – Megales in GG Bled – v letu 2020 dolgoročne pogodbe nista imela. Kaj to pomeni? Da nista bila zavezana k predelavi lesa v Sloveniji? Kje je končal ta les? Medtem, ko domača podjetja opozarjajo, da lesa ne dobijo dovolj in ga morajo kupovati na tujih trgih, pa so na seznamu dolgoročnih pogodbenikov tudi tujci.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00
Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
Vse več samooskrbnih vasi, zapiranje Teša in drugi blok jedrske elektrarne
03. 12. 2021 06.00
Število samooskrbnih vasi z obnovljivimi viri energije v Sloveniji raste, dobavitelji pa napovedujejo še več takšnih skupnosti. Toda lokalni viri ne bodo zmogli pokonci držati celotne industrije in omrežja, za to potrebujemo večje elektrarne. Povečali bomo število hidro in vetrnih elektrarn, količino proizvedenega Co2 pa bomo zmanjšali tudi z zaprtjem Teša. "Ne predstavljam si energetske neodvisnosti Slovenije brez jedrske energije," medtem pravi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec. Strokovnjaki so medtem kritični, da konkretnega načrta, predvsem vladnega, še ni.
Kadrovski pretresi v slovenski energetiki
02. 12. 2021 06.00
V ključnem času, ko imamo rekordne rasti cen elektrike, plina in ogrevanja in ko so odprta vprašanja o oskrbi z energijo v prihodnosti – zaradi opustitve rabe premoga ter zaprtja rudnika, Teša in drugega bloka nuklearke – smo priča vrsti kadrovskih menjav v vrhu energetskih podjetij. Odleteli so nekateri vodilni: Andrej Ribič, Boris Sovič, Alan Perc, Robert Golob. Kako bo to vplivalo na stabilnost trga? Se bodo menjave nadaljevale?
Je usoda Termoelektrarne Šoštanj in rudnika zapečatena z letom 2033?
01. 12. 2021 06.00
Tretjino slovenske elektrike z uporabo premoga proizvede Termoelektrarna Šoštanj oziroma Teš. Tisti Teš, ki je postal sinonim za korupcijo zaradi netransparentne gradnje šestega bloka, prežete s hišnimi preiskavami. Za šesti blok smo plačali 1,4 milijarde evrov, pet let kasneje pa se dogovarjamo o opustitvi rabe premoga zaradi podnebnih zavez, zaprtja rudnika in posledično tudi termoelektrarne. Ogroženih pa je 1.400 delovnih mest.
Rekordno trgovanje s čistim zrakom
30. 11. 2021 06.00
V Sloveniji je 34 naprav – termoelektrarne, toplarne ter proizvajalke jekla, keramike in papirja – ki trgujejo z emisijskimi kuponi. Med njimi največ emisij C02 v zrak spusti Termoelektrarna Šoštanj. S kuponi trgujejo tudi posamezniki, podjetja, ki so trgovanje uporabili za dober posel. Eden najuspešnejših pri trgovanju je Boštjan Bandelj. Emisijski kuponi so letos dosegli rekordne cene – tudi več kot 70 evrov. Kako bo rast cen vplivala na poslovanje Termoelektrarne Šoštanj?
Cene drv, energenta podeželja, so najvišje v zadnjih desetih letih
29. 11. 2021 06.00
Polovica slovenskih gospodinjstev se najraje ogreva na lesna goriva. Tisti, ki za ogrevanje uporabljajo drva ali pelete, bodo letošnjo kurilno sezono plačali več. Drugače je pri sekancih, tam je cena celo upadla. V primerjavi s kurilnim oljem so peleti 45 odstotkov cenejši, sekanci pa kar 82 odstotkov. Podjetja, ki uporabljajo les kot primarno surovino, opozarjajo, da je cena trikrat narasla.
Ogrevanje, kuhanje in priprava tople vode z zemeljskim plinom bodo to zimo ponekod dražji
25. 11. 2021 06.00
Cene zemeljskega plina so se letos na borzi zvišale za kar 400 odstotkov, takšne rasti niso pričakovali niti strokovnjaki. Posledično bo podražitve občutila desetina gospodinjstev - predvsem v mestih, ki se ogrevajo s plinom. Energetika Ljubljana je ceno plina za 11 odstokov zvišala že avgusta, Petrol ga bo za 12 odstotkov decembra. Ob tem je pomembno dejstvo, da je Slovenija odvisna od uvoza zemeljskega plina, saj nima ne skladišč, ne lastne proizvodnje v večjem obsegu. Ključno vprašanje torej je, ali bo oskrbo s plinom rešila Rusija po plinovodu Severni tok 2, ki je sicer dokončan, a zelene luči za obratovanje še nima.
Ogrevanje bo to zimo dražje, katero je najugodnejše?
23. 11. 2021 06.00
Če se v slovenskih mestih večinoma koristita daljinska toplota in zemeljski plin, sta na podeželju pogosteje v rabi les in kurilno olje. Energenti se pred začetkom zime dražijo, a kot poudarja energetski svetovalec, mora biti vsaka menjava ogrevalnega sistema dobro premišljena. Za gospodinjstva, ki imajo v lasti gozd, je najcenejše ogrevanje z lastnimi drvi. Cenovno ugodni so tudi sekanci in toplotna črpalka. Med dražjimi je kurilno olje, v Sloveniji pa je v uporabi še vedno okoli 100.000 naprav za kurilno olje.
Kdo bo suženj položnic in dražje hrane?
22. 11. 2021 06.00
Dvig cen energentov je sprožil val podražitev tudi v drugih segmentih družbe. Dražijo se surovine, kot so pšenica, soja in ječmen, posledično se višajo cene hrane, mesa in mleka, na drugi strani pa cene surovin, nujnih v proizvodnji podjetij – na udaru je predvsem avtomobilska industrija zaradi pomanjkanja čipov. Podražitve energentov bomo tako občutili na položnicah, pri nakupih hrane in končnih izdelkih podjetij.
Zakaj čakamo nevzdržno dolgo na preglede in operacije?
12. 10. 2021 06.00
Leto in pol čakanja na revmatološki pregled, več kot pol leta za prvi pregled pri kardiologu, na drugi strani prej kot v enem letu ne boste na vrsti za operacijo gležnja, kolena, kolka, za operacijo hrbtenice boste čakali v povprečju celo dobri dve leti. Nekateri krivijo ZZZS, ker ne plačuje dovolj programa v bolnišnicah. A ZZZS odgovarja: krivda je na strani zdravstvene politike.
Skoraj 66 tisoč odraslih še vedno obiskuje pediatra
05. 10. 2021 06.00
Vse bolj kompleksne obravnave otrok, več duševnih stisk, ozaveščeni starši in posledično večje zahteve, ogromno birokracije, oblegani pediatri v majhnih krajih, ki potrebujejo pomoč kolegov iz večjih mest ... Takšno je stanje v pediatriji danes, čez dobro leto bo še slabše, saj bi se lahko upokojila dobra desetina pediatrov. Pediater Denis Baš stanje ponazori slikovito: ''Predstavljajte si, kako bi bilo zavrniti dojenčka. Naš problem je, da smo v 'sendviču' med vpisovanjem novih in nezmožnostjo 'odpisa' odraslih.''
Dobički koncesionarjev in 'posojanje' kadra iz javnih zavodov
27. 09. 2021 06.00
Za kardiološki pregled v povprečju čakamo sedem mesecev, v Splošni bolnišnici Murska Sobota več kot dve leti, pri zasebniku s koncesijo Medical center Rogaška pa čakalne vrste ni. Koncesionarji z delovanjem v javnem sistemu dobro služijo – lani so od ZZZS-ja prejeli 388 milijonov evrov iz naslova koncesije, kar je malenkost več kot leto prej. Koncesionarji in zasebniki brez koncesije si kader za delo v svojih ambulantah pogosto izposojajo v javnih zdravstvenih domovih in bolnišnicah. Rekorderji po številu soglasij so dr. Ana Golež s trinajstimi soglasji, dr. Igor Vučajnk s sedmimi – oba sta iz celjske bolnišnice – ter dr. Boštjan Matos iz UKC Ljubljana in dr. Vlado Savanović iz UKC Maribor – oba imata šest soglasij.
Na operacijo kolena je treba čakati povprečno več kot leto, v UKC Ljubljana celo tri
21. 09. 2021 06.00
Za operacijo krčnih žil, sive mrene in nevromišično elektrodiagnostiko čaka pri nas največ ljudi nad dopustno mejo. Najdlje je treba čakati v UKC Ljubljana, predvsem na ortopedski kliniki. Če potrebujete operacijo nožnega palca, prej kot v dveh letih ne boste operirani, v UKC Ljubljani se bo zavleklo na devet let. Medtem pa boste pri zasebniku, denimo Estetiki Fabjan, na vrsti takoj. In prav zaradi dolgih čakalnih vrst za preglede pri specialistih se marsikdo, ki si to lahko privošči, pa čeprav plačuje zavarovanje, odloči za samoplačniški obisk, da bi hitreje prišel do diagnoze.
Tretjina manj odkritega raka, naval na urgence, odpovedi pregledov in operacij, odhodi medicinskih sester
20. 09. 2021 06.00
Odpoved operacije zaradi pomanjkanja anesteziologov, ker so morali h covidnim bolnikom, slabo leto čakanja in prestavljanje terminov za specialistični pregled in ultrazvok, 14-dnevno nenehno, a neuspešno klicanje družinskega zdravnika, uvedba uradnih ur za pošiljanje elektronske pošte, za več mesecev prestavljen termin operacije, brez kontrolnega pregleda po posegu ... To so zgodbe naših sogovornikov, ki jih je epidemija potisnila ob rob. So zgovorna, če ne simptomatska posledica epidemije, ki jo je izkusil prenekateri bolnik, ki je potreboval zdravnika. Epilog pa: ob prostorski stiski in kroničnem pomanjkanju medicinskih sester še daljše čakalne dobe in pritisk na urgence. V Brežicah in Trbovljah imajo v urgentnih centrih kar 50 odstotkov več bolnikov.
Oglaševanje Slovenske vojske, vredno 1,2 milijona evrov, je poslovna skrivnost
23. 07. 2021 06.00
4,8 milijona evrov so vlada in ministrstva lani in letos porabili za oglaševanje. Oglaševali so cepljenje proti covidu-19, aplikacijo Ostani zdrav, gozdni bonton, zdravo prehranjevanje, Slovensko vojsko in medgeneracijsko sodelovanje. Večino projektov oglašujejo tudi v medijih, ki imajo zanemarljiv doseg gledalcev oziroma bralcev. Še več, v primeru Slovenske vojske ne želijo razkriti, kje projekt oglašujejo, in se skrivajo za poslovno skrivnostjo. Preverili smo, katere projekte so oglaševali in kje ter na osnovi katerih kriterijev so izbirali medije. Kam torej odteka oglaševalski denar?
Vladno oglaševanje za 56 tisoč evrov prineslo le 36,6-odstotno precepljenost
22. 07. 2021 06.00
Vlada oziroma Urad vlade za komuniciranje je za promocijo cepljenja namenil 56 tisoč evrov. Na digitalnih kanalih je oglaševal tudi NIJZ, ministrstvo za zdravje pa je naročalo dodatne televizijske in radijske oglase. Kljub temu ni dosežen vladni cilj vsaj 60-odstotne precepljenosti – polno cepljenih je le 36,6 odstotka ljudi. Kje se je zataknilo? So izbrali najboljše načine promocije in medije z največjim dosegom? Občini z najvišjo precepljenostjo, Osilnica in Kostel, sta to dosegli z dobro organizacijo kočevskega zdravstvenega doma. Recept pa preprost – letaki, izobraževalni filmčki, cepljenje 'drive through', mobilne enote in dobra izkušnja ljudi, ki so bili cepljeni na ta način, kar je najboljša promocija cepljenja.
Trinajstletna kalvarija Črnomaljcev – neznosen smrad in onesnaževanje z digestatom iz bioplinarne
13. 07. 2021 06.00
Digestat iz Petrolove bioplinarne, ki se uporablja za gnojenje kmetijskih površin, že drugo leto ni primeren za uporabo, je ugotovil okoljski inšpektorat. Digestat oziroma odpadek, kot mu pravijo lokalni aktivisti, v Beli krajini razburja že več kot desetletje, sistemske rešitve pristojna ministrstva doslej še niso našla.
Na začetku epidemije je imela Švedska 'sloves samomorilske države'
21. 06. 2021 14.01
Po temu, ko je na družbenih omrežjih zaokrožila fotografija, ki primerja ukrepe in rezultate epidemije med Slovenijo in Švedsko, smo na Dejstvih preverili kakšno je stanje okuženih in umrlih v obeh državah po več kot enem letu od začetka epidemije. Ugotovili smo, da ima Slovenija slabše rezultate. O tem, kakšno je bilo vsakdanje življenje na Švedskem, kako so se dejansko spopadali z epidemijo, smo preverili tudi pri novinarki švedske televizije TV4 Elisabeth Frerot Södergren.
Ima Švedska kljub milejšim ukrepom boljše rezultate v boju z epidemijo kot Slovenija?
17. 06. 2021 06.00
Na družbenih omrežjih je zaokrožila fotografija, ki primerja ukrepe in rezultate epidemije med Slovenijo in Švedsko. Preverili smo, kakšno je stanje okuženih in umrlih v obeh državah po več kot enem letu od začetka epidemije. Podatki sicer potrjujejo, da ima Slovenija več okuženih in umrlih na milijon prebivalcev, vendar smo podatke označili v Dejstvomeru s kategorijo previdno, saj ponekod prihaja do odstopanj v podatkih, pri ukrepih pa je lahko zavajajoče prikazano trajanje določenega ukrepa.
Izkopanih je že 900 metrov druge cevi predora Karavanke
03. 06. 2021 12.53
Turški Cengiz je z gradnjo druge cevi avtocestnega predora Karavanke začel lani, do včeraj je bilo izkopanih že 900 metrov druge predorske cevi Karavank, so sporočili iz slovenske podružnice Cengiza.
Finski davkoplačevalci plačevali hrano premierke, zdaj bo stroške poravnala sama
02. 06. 2021 13.36
Od prejšnjega tedna na Finskem odmeva, da je finska premierka Sanna Marin stroške hrane in hladnih obrokov zase in svojo družino zaračunala finskim davkoplačevalcem. Kabinet premierke je sporočil, da so stroški obrokov znašali 845 evrov na mesec, od njenega prevzema funkcije pred letom in pol pa skupno več kot 14.000 evrov. Premierka je izjavila, da bo sama poravnala stroške in v prihodnje ti ne bodo v breme davkoplačevalcev.