AvtorNeža Steiner
Valentin Hajdinjak: 'Gospoda Snežiča ne poznam'
23. 10. 2023 06.00
Valentin Hajdinjak dobra tri leta vodi največje državno podjetje Dars. Za predsednika uprave je bil imenovan v času vlade Janeza Janše, s katerim sta v preteklosti že sodelovala, Hajdinjak je bil namreč piarovec v prvem Janševem mandatu. Je bil politično nastavljen? Bil je namreč podpredsednik stranke Nova Slovenija, danes ostaja le član, pravi. "Morebitna politična pripadnost ne bi smela biti niti plus niti minus, ko govorimo, da bi nekdo zasedel kakšen položaj," zagovarja Hajdinjak. Je danes, ko vlado vodi Robert Golob, njegov položaj ogrožen? Je eden redkih, ki je z nasprotne politične opcije ostal na vodilnem mestu. Pozna tudi Roka Snežiča, prijatelja Janeza Janše?
V osnovni polici res tisto, kar se lahko zgodi vsakemu – tudi padec letala?
12. 10. 2023 06.00
V osnovnem zavarovanju hiše ali stanovanja imate zavarovan denimo padec letala, zavarovane so tudi demonstracije. Niso pa v tej isti osnovni polici zavarovane poplave. Zakaj ne? Je v Sloveniji na stanovanjski objekt sploh že kdaj padlo letalo? Anomalij pri zavarovanjih je več, katerih? Ali zavarovalnice oglašujejo tudi produkte, ki jih sploh ne ponujajo? Ali – kot je kritičen odvetnik Luka Švab: "Zavarovalni agenti, ki so plačani tudi od uspešnosti prodaje, morda ne predstavijo ljudem, kaj je res treba zavarovati in v kakšni višini."
Imamo zavarovane hiše, če se zgodi v Ljubljani rušilni potres?
11. 10. 2023 06.00
"V Ljubljani je bil potres pred 120 leti in lahko se zgodi jutri," opozarja gradbeni inženir Andrej Pogačnik. Posledice bi bile neprimerljivo večje kot zaradi ujm v začetku avgusta. Ogroženih je do 100.000 stavb in do 228.000 življenj, škoda pa lahko seže do osmih milijard evrov. Zavarovalničarji, ki se potresa najbolj bojijo, hkrati ocenjujejo, da v Sloveniji nismo dovolj zavarovani za nevarnost potresa. Zakaj ne? So previsoke premije? Se splača zavarovati proti potresu?
Avto zasut osem metrov globoko, zavarovalnica zahtevala, da ga poslikajo
05. 10. 2023 06.00
Pretresljiva zgodba družine Jelšnik Kovač, ki je v poplavah in zemeljskem plazu izgubila vse – hišo, opremo, kmetijo – se nadaljuje. Tri hektarje velik plaz je uničil tudi avto. Zasul ga je osem metrov globoko, do njega še danes ne morejo. Ko je Janez Jelšnik prijavil škodo, mu je zavarovalnica dejala, da potrebuje fotografijo avtomobila s štirih strani. Mu je zavarovalnica priznala popolno škodo oz. t. i. totalko? Na kaj moramo biti pozorni, ko sklepamo avtomobilska zavarovanja? Zakaj zavarujemo bolj vozila kot hiše? Zakaj bodo avtomobilska zavarovanja še dražja?
30 tisočakov od zavarovalnice za hišo, kmetijo, avto, ki so jih odnesle poplave in plaz
04. 10. 2023 06.00
Kako je, ko v naravni nesreči izgubiš vse, kar si imel? Takšna tragedija se je zgodila družini Jelšnik Kovač z Ljubnega ob Savinji. Sredi noči so bili zaradi hudourniške poplave ujeti na 15 metrih svoje parcele. Po dvanajstih urah trpljenja so jih rešili s helikopterjem. A tragedija se ni končala tukaj. Proti posestvu je polzel tri hektarje velik zemeljski plaz, jim uničil hišo, kmetijo, garažo, opremo, avto ... Sledilo je razočaranje – od zavarovalnice so dobili le slabih 30.000 evrov. Za opremo v hiši pa nič, ker niso mogli dokazati, kaj so imeli. "Požara se zmeraj bojiš. Na žalost smo imeli v primeru dejanske nesreče, ki se nam je zgodila, premalo zavarovano," priznava Janez Jelšnik. Zavarovalnice pa morajo biti družbeno odgovorne, ne predatorske, opozarja ekonomist Rok Spruk.
'Plačujemo precej visoke premije, pri izplačilu se pa zavarovalnica zelo nazaj potegne'
03. 10. 2023 06.00
Katastrofalne poplave in uničujoče posledice za prebivalce Koroške, Ljubnega, Mozirja, Mengša, Trzina ... Izgubili so domove, avtomobile, opremo in spomine. In več kot 1000 prizadetih podjetij. Koliko škode bodo dobili povrnjene? Če Roman Čretnik ne bi bil vztrajen, bi, ker mu je tako zatrdila zavarovalna agentka, ostal brez kritja škode na toplotni črpalki. Nas agenti pravilno usmerijo, dobrohotno svetujejo ali zavajajo? Kaj pa mi, beremo zavarovalne police premalo pozorno? In zavarovanja za poplave – 150 tisoč in pol milijona evrov vrednega premoženja – koliko nas stanejo?
Kdo ima največ dopusta? So to učitelji?
07. 09. 2023 19.23
So učitelji na dopustu res vsakič, ko imajo učenci počitnice? Torej ne le poleti, ampak tudi vsaka dva meseca? Če ne, kaj v resnici počnejo, ko je šola med poletnimi počitnicami zaprta? Da njihovo delo ni le pouk, pa so ob pogostih očitkih jasni učitelji. Prvi med ravnatelji zato v šolo vabi tiste spletne gromovnike, ki vpijejo, da so učitelji kar naprej doma.
Kje lahko vzamete šest mesecev plačanega dopusta?
01. 09. 2023 06.00
Javni sektor je v primerjavi z zasebnim radodarnejši z dopusti, v povprečju za pet dni letno. Če imajo v javnem tudi 60 dni dopusta, imajo v nekaterih zasebnih podjetjih celo neomejen plačan dopust, pa tudi tako imenovano sobotno leto – dopust, ki traja več mesecev. Kje ga lahko delavci koristijo? Primere dobrih praks pa pogosto zasenčijo izkoriščanja. Kakšna in kje?
So učitelji med poletnimi šolskimi počitnicami dva meseca na dopustu?
30. 08. 2023 06.00
Zaposleni v izobraževanju imajo v povprečju 30 dni dopusta. So učitelji dva meseca na dopustu, ko so učenci na poletnih počitnicah? Učitelji očitke zavračajo, a kaj je res? Na cerkljanski šoli učitelji v času počitnic izvajajo varstvo, specializirane šole pa so kljub kritičnemu pomanjkanju pedagogov – za razliko od večine rednih osnovnih šol – ves čas odprte, enako tudi vrtci. Koliko dopusta imajo? Je dopust vedno bolj pomemben zaradi obremenjenosti učiteljev? Dušan Merc izgorelost enači z nestrokovnostjo.
Ljubljanska infekcijska klinika še pred gradnjo dražja za 50 milijonov, mariborska za 16
21. 07. 2023 06.00
Medtem ko ljubljanska infekcijska klinika čaka, kdo jo bo gradil, se že draži. V dveh letih za slabih 50 milijonov evrov oz. za dobrih 46 odstotkov. Ministrstvo za zdravje našteva razloge za tako visoko podražitev: podražitve v gradbeništvu, povečanje klinike, pa tudi slabo oceno, koliko bo bolnišnica sploh stala. Približno za toliko, kot se je podražila ljubljanska infekcijska klinika, pa bi po prvotni oceni morali plačati za mariborsko, ki ji je vlada odrekla 40 milijonov evropskih sredstev. A tudi mariborska se draži, vrednost investicije je narasla na okoli 70 milijonov evrov. Medtem ko so zdravniki mariborske infekcijske klinike ogorčeni, na ministrstvu za zdravje trdijo, da se kliniki niso odrekli, le da jo bodo financirali iz proračuna. Zdravniki pa se bojijo, da gre za prazne obljube.
Ko v Ljubljani naposled iščejo gradbinca za novo infekcijsko kliniko, v Mariboru dobili rdečo luč
17. 07. 2023 06.00
Dve mesti – Ljubljana in Maribor – in dve novi infekcijski kliniki. Ljubljanska ima gradbeno dovoljenje in čaka na izvajalca, ki jo bo gradil. Vlada naj bi za njeno gradnjo črpala 70 milijonov evrov evropskega denarja. Mariborčani pa so ostali brez 40 milijonov evrov evropskih sredstev, ki jih je vlada preusmerila na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Infekcijsko kliniko, ki že čaka na izdajo gradbenega dovoljenja, bomo plačali iz proračuna. So res krive zamude, kot trdi ministrstvo za finance? Zaposleni na mariborski infekcijski kliniki in sodelujoči pri projektu zagotavljajo: "Časovnica se ni spremenila. Obrazložitev ministrstva ni resnična."
Bodo podnebne spremembe povzročile novo begunsko krizo?
14. 07. 2023 06.00
Že danes milijoni ljudi – iz držav podsaharske Afrike, Južne Azije in Latinske Amerike ter z nizko ležečih otočij Tuvalu, Kiribati, Maldivi – zapuščajo svoje domove zaradi podnebnih sprememb, ki povzročajo suše, poplave in dvig morske gladine. Okoljsko razseljene osebe bodo v prihodnje predstavljale največjo skupino beguncev. Nas čaka nova migracijska kriza? Težko je napovedati tip migracij – bodo znotraj države ali medkontinentalne, opozarja Žiga Zaplotnik. So države sploh pripravljene na milijone ljudi različnih narodnosti, ras in kultur, ki bodo iskali nov dom? "Ne more biti naše preživetje odvisno od tako banalne stvari, kot je politična volja," je jasna Gaja Brecelj.
V slovenskih zaporih tretjina tujcev, večina zaradi tihotapljenja ljudi
13. 07. 2023 06.00
Delež tujcev v slovenskih zaporih od leta 2019 skokovito narašča, trenutno jih je že slabih 37 odstotkov. Prihajajo iz 60 različnih držav, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je tudi razlog za napetosti, konflikte, predvsem verbalne, saj se znotraj ene sobe srečajo različne narodnosti in veroizpovedi. So tujci, večina je priprtih ali obsojenih zaradi tihotapljenja ljudi čez mejo, razlog za hudo prostorsko in kadrovsko stisko v slovenskih zaporih? Zakaj se polnijo s tujci? Jih lažje kaznujemo?
Begunci: eni dobrodošli, drugi manj. Zakaj?
12. 07. 2023 06.00
Prihod okoli 9.000 ukrajinskih beguncev in preobrat slovenske protibegunske politike. Pred skoraj desetimi leti prihod 360.000 beguncev iz Sirije, Afganistana in Iraka. Politika jih je sprejela različno, delila jih je na begunce in migrante. Postavljali so žično ograjo in zapirali meje. Za ukrajinske begunce smo sprejeli poseben zakon, jim namenili dodatne namestitve, zbirali denar, oblačila in hrano. Je vojna v Ukrajini razgalila dvojna merila glede ravnanja z begunci? Zakaj skoraj 90 odstotkov oseb Slovenijo hitro zapusti in zakaj azilni postopek traja tudi dve leti? Koliko je sploh beguncev v Sloveniji in koliko pomoči dobijo?
Največ delavcev s Kosova v Kranju, iz Indije v Ljubljani, iz Nepala in s Filipinov v Šmarju pri Jelšah
11. 07. 2023 06.00
V Kranju se je število Kosovcev in Albancev v zadnjih petih letih najbolj povečalo. Njihov prihod vzbuja pri nekaterih nelagodje, strah, jezo, tudi očitke, da izkoriščajo denarno pomoč. Se širijo laži koliko nas stanejo? So pogosto prav oni žrtve izkoriščanja s strani delodajalcev? Za delavce iz tradicionalnega balkanskega bazena Slovenija postaja neprivlačna. Zato je vedno več delavcev iz bolj oddaljenih držav, kot so Indija, Bangladeš, Nepal in Filipini. Bi Slovenija najraje imela katarski model?
Na Danskem samoplačniško zobozdravstvo, v Avstriji doplačevanje zdravil, v Švici vsak obisk pri zdravniku
30. 06. 2023 06.00
Sabina Zonta, Jurij Gorjanc in Marjan Priveršek-Boserup. Trije Slovenci, ki so se preselili v tujino - Švico, Avstrijo in Dansko. Na lastni koži so tako izkusili, kako zdravstvo deluje v Sloveniji in kako v tujini. In na lastnem žepu tudi občutili, koliko je treba plačati za zdravstvo v tujini. V državah, kamor se Slovenija pogosto ozira. Kot pravi Priveršek-Boserup, morajo na Danskem v celoti iz žepa kriti zobozdravstvene storitve in večino zdravil, v Avstriji po besedah Gorjanca ni zdravila brez doplačila, v Švici pa Zonta kljub visoki mesečni premiji zavarovanja doplačuje obiske pri zdravniku.
Vzajemna lobira, bo dopolnilno zavarovanje v sedmo ukinjeno?
29. 06. 2023 06.00
Vzajemna o predlogu zakona, ki bo ukinil dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ji odnesel 93 odstotkov prihodkov, lobira pri poslancih, zaposlenih v DZ in na ministrstvu za finance. Profesionalni lobist Mihael Cigler opozarja, da imajo zavarovalnice svoje lobiste znotraj političnih strank in tako neposreden dostop do oblasti. Bo po 20 letih poskusov ukinjanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tokrat uspelo?
Za zdravstvo bomo odšteli več, bomo prišli tudi prej do operacije?
28. 06. 2023 06.00
Za javno zdravstvo bomo vsaj v prihodnjem letu plačevali več. A več denarja v sistemu ne pomeni, da bodo bolniki tudi hitreje prišli do pregledov pri zdravniku, operacij. Za to je po opozorilih strokovnjakov treba bolje organizirati in izkoristiti javni sistem. Z obmetavanjem v javnosti – kot se je zgodilo pri ukinjanju dopolnilnega zavarovanja – pa ni bil vzpostavljen še noben dober sistem, poudarja Alojz Ihan.
Bo vojna med vlado in zavarovalnicami prinesla več zdravja?
27. 06. 2023 06.00
Dopolnilna zdravstvena zavarovanja so sistemska anomalija in niti niso pravi zavarovalniški produkt, trdi ekonomist Marko Jaklič. Je pa tak način zbiranja denarja v preteklosti zavarovalnicam omogočal dobičke, upravam pa visoke plače. Kaj pa bo ukinitev dopolnilnega zavarovanja v resnici prinesla bolnikom – bodo prišli do zdravnika, posega, ko ga bodo potrebovali? Se bodo zasebni zdravstveni centri, ki jih obvladujejo zavarovalnice, še okrepili? Bodo hitro do zdravstvenih storitev prišli le tisti, ki plačajo več?
Beg možganov kot priložnost: kaj lahko ponudi Slovenija?
18. 05. 2023 06.00
Polona Globočnik, Miha Šaberl in Kristi Hodak Knobloch – izobraženci s karierami na Dunaju, v Pragi in Londonu – o tem, zakaj so izbrali tujino. So visoki davki v Sloveniji edini razlog? Ali Slovenija lahko sodeluje v globalni tekmi za višje plače in boljšo kakovost življenja? In kaj je treba narediti, da bo beg možganov postal priložnost za hitrejši razvoj države?
Šolstvo po finsko: res le med in mleko?
17. 05. 2023 06.00
Finski izobraževalni sistem pogosto jemljemo za zgled. Šole so - na račun visokih davkov - brezplačne, pogoji za učiteljski poklic pa zelo zahtevni. Plače so sicer višje kot pri nas, a obogateti se ne da, pravi Damijan Marin, učitelj športne vzgoje: "Če sta v družini dva učitelja, plači ne bosta dovolj za nakup hiše v Helsinkih." In v Avstriji? V zameno za plačevanje davkov dobijo boljši dostop do zdravstvenih storitev, ocenjuje vzgojiteljica Tanja Strmčnik.
Reforma zdravstva v praksi: višje plače in več avtonomije
16. 05. 2023 06.03
Nižji davki, višja plača, boljši delovni pogoji. Kaj so glavni razlogi, da gredo medicinske sestre službo iskat v tujino? Na podlagi njihovih izkušenj smo primerjali davke, zahtevnost poklica in kakovost življenja v Avstriji, ki je med medicinskimi sestrami iz Slovenije najbolj priljubljena, na Finskem in v Estoniji. Kako daleč je sistem slovenskega zdravstva od tistega, po katerem bi se radi zgledovali?
Visoki davki, višja kakovost življenja?
15. 05. 2023 06.00
Medicinska sestra, učitelj in visoko izobraženi specialist – jedro javnega zdravstva in šolstva ter gospodarstva. Iz prve roke o tem, kaj te kadre vodi iz Slovenije v tujino, konkretno v Avstrijo, na Finsko in na Češko. V kakšnih zdravstvenih domovih, šolah, podjetjih delajo? Bi se vrnili domov ne glede na to, koliko davkov jim pobere država? Kaj dobijo v zameno v novi domovini? In kaj bi jim morala ponuditi Slovenija?
200 milijonov evrov za zdravstvene domove, kdo bo gradil?
14. 03. 2023 06.09
Zdravstveni domovi so vratarji v zdravstveni sistem, so enotni direktorji in zdravniki domov. Ob pomanjkanju družinskih zdravnikov in medicinskih sester pa jih tareta tudi prostorska stiska in dotrajanost vsaj 40 let starih zidov. Bo 200 milijonov evrov za prenovo domov povečalo dostopnost do zdravnika? Ljubljana bo gradila tri, Medvode načrtujejo prizidek, Ilirska Bistrica ga je že zgradila.
'Lokalni šerifi so se šli pogajat v Ljubljano'
13. 03. 2023 06.00
Ptujska bolnišnica je po skoraj 10 letih dočakala urgentni center. Druge regijske bolnišnice so jih zgradile že leta 2015, a za zidovi so centri ostali brez vsebine, kadra je premalo ali ga ni. Se ponavlja zgodba takšnih nepremišljenih investicij? Se je zaradi 'lokalnih šerifov', kot jih imenuje ptujski strokovni direktor, Slovenija asimetrično razvijala? Na Gorenjskem se medtem nadaljuje že leta dolg boj med občinami za novo bolnišnico. Katera občina – Kranj, Jesenice ali Radovljica – jo bo dobila?
Slovenske bolnišnice – razpadajoče stavbe, uničeni vodovodi, brez klim, bolniki na hodnikih
10. 03. 2023 06.00
Onkološki inštitut, URI Soča, Splošna bolnišnica Ptuj so bolnišnice, ki pokajo po šivih. Onkološki inštitut potrebuje dodatnih 15.000 kvadratnih metrov, URI Soča dvakrat več. Prostorska stiska omejuje razvoj ptujske bolnišnice. Večina slovenskih bolnišnic bolnike zdravi v zastarelih stavbah, 80 odstotkov opreme imajo iztrošene. Imajo celo uničene vodovodne cevi, zastarele postelje in primanjkuje jim klimatskih naprav. Bolniki se utapljajo v čakalnih vrstah. Je bilo naše zdravstvo že desetletja mišljeno kot strošek? Ali vsak minister investicije postavi po svoje?
Bodo bolniki po desetih letih obljub dočakali novo infekcijsko kliniko?
09. 03. 2023 06.00
Po desetletju obljub naj bi prihodnje leto začeli graditi novo infekcijsko kliniko. Razmere na ljubljanski infekcijski kliniki so se v zadnjih letih – tudi zaradi covida – kritično poslabšale. Celo tako, da bolniki čakajo v zabojnikih. Stavba, ki je stara skoraj 70 let, ne ustreza več pogojem za sodobno zdravljenje kužnih bolnikov. Sredstva bodo zagotovljena iz paketa denarja, ki ga je država razdelila do leta 2031. Gre za dve milijardi evrov za investicije v zdravstvo. So načrti izvedljivi? Ima minister Danijel Bešič Loredan jasne prioritete, vizijo? Kaj pa dolgoročno strategijo?
Veliki apetiti za zdravstvena zemljišča – kdo jih bo kupil in kdo tam gradil?
08. 03. 2023 06.00
Kdo bo kupil različne elitne lokacije v prestolnici – zemljišča ob URI Soča, nekdanja mestna otroška bolnišnica, Železniški zdravstveni dom in zemljišča Zdravstvenega doma Ljubljana – in kdo tam gradil? Apetiti za zemljišča, namenjena zdravstvu, so veliki. Kakšni so interesi v ozadju?
Minister Bešič Loredan želi odkupiti zemljišče ob Soči, kjer bo zasebna bolnišnica
07. 03. 2023 06.00
Razkritje, da bo zasebnik Diagnostični center Bled, ki je v lasti državnih zavarovalnic Triglav in Sava Re, ob URI Soča gradil zasebno bolnišnico, je sprožilo burne odzive. Minister Bešič Loredan je napovedal, da bo država to zemljišče odkupila in ga namenila za širitev URI Soča ali Onkološkega inštituta. Mu bodo načrti uspeli? Generalni direktor Zvone Novina za rubriko Dejstva razkriva: kako bo bolnišnica videti in kakšni so načrti. Še več – državni URI Soča in zasebna bolnišnica bosta sodelovala. Medtem pa na Gorenjskem – na Golniku – svojo kliniko načrtuje kirurg Marko Bitenc. Bo tudi v tej Bitenčevi kliniki operiral minister Bešič Loredan?
'Pomočnice vzgojiteljic so najbolj krivično obravnavan segment zaposlenih v šolstvu'
20. 01. 2023 06.00
V vrtcih po celi Sloveniji primanjkuje vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, logopedov, specialno-rehabilitacijskih pedagogov, tudi kuharjev, čistilk, računovodij. Eden vzrokov je ponižujoče nizko plačilo vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ti so po novem v 26. razredu, torej plača znaša 1.226,82 evrov bruto, skoraj toliko od januarja naprej znaša minimalna plača. Pedagoški zanos in priljubljenost tega poklica upadata. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Silvija Komočar opozarja, da nam ne sme biti vseeno, kakšne generacije bomo vzgojili in izobrazili.