AvtorNeža Steiner
Zaradi alkohola v Sloveniji vsak dan umreta vsaj dve osebi
07. 11. 2024 06.00
Odrasel Slovenec popije kar 9,7 litrov čistega alkohola. Temu moramo prišteti še dva litra neregistrirane porabe. Slovenija je vseskozi nad povprečjem evropskih držav, kjer se že sicer popije največ alkohola. Posledice pa skrb vzbujajoče. Lani je zaradi alkohola umrlo 913 ljudi. Vsak dan namreč umreta vsaj dve osebi, ki sta zboleli zaradi alkohola. Skoraj polovica jih je umrla zaradi alkoholne bolezni jeter, na drugem mestu zaradi duševnih in vedenjskih motenj. Alkohol povzroča tudi rakava obolenja. So pa tudi abstinenti, ki alkohola ne pijejo, v Sloveniji jih je približno 20 odstotkov. Med njimi je tudi Mijo Levačič, ki se je pred 36 leti ozdravil odvisnosti od alkohola.
Ko se kriza v šolah tako zaostri, da odpade pouk matematike
25. 10. 2024 06.00
Dijaki 3. letnika ljubljanske gimnazije matematike niso imeli mesec in pol. Učitelja matematike do novembra nimajo tudi na jeseniški gimnaziji, nekaj ur zato dijakom odpade. Rakek – septembra nenapovedana bolniška odsotnost učiteljice matematike. Vavta vas in Otočec – matematiko poučuje učiteljica razrednega pouka. In drugod? Na celjski osnovni šoli so po štirih neuspelih razpisih zaposlili učiteljico iz Bosne, a nima diplome iz matematike. Najbolj pereče vprašanje ta hip – kdo bo sploh še poučeval matematiko?
Fiziko poučuje inženirka iz Bosne, tehniko učitelj športne vzgoje, matematiko ponekod nihče
24. 10. 2024 06.00
Šole se srečujejo z globoko kadrovsko krizo, pomanjkanje učiteljev je največje do zdaj. Šolski sistem navidezno deluje, ker otroke učijo študenti, upokojenci in neustrezno izobražen kader. Denimo, v razred fizike vstopi inženirka iz Bosne ali učitelj športne vzgoje v učilnico tehnike. Kritično primanjkuje predvsem matematikov. Učitelji, ki so ostali, pa so obremenjeni do maksimuma. Učenci in dijaki so v stiski, starši v skrbeh, inštrukcije pa v porastu. Se bo kakovost javnega šolstva bistveno zmanjšala? Kako bo šolstvo pred razpadom rešilo ministrstvo? Gre po poti razkroja javnega zdravstva?
Zadnji žebelj v krsti: 'Slovenija, nisi več konkurenčna'
11. 10. 2024 06.00
Slovenija ni več konkurenčna, svari Blaž Brodnjak. Zanimiva postaja sosednja Hrvaška, ki privablja podjetja ter razvojni in vodstveni kader. Da bi se Slovenci v tujini vrnili in da bi privabili tuji kader, vlada predlaga popust pri dohodnini, ki bi znašal 4000 evrov na leto. Je to dovolj? Je ukrep diskriminatoren do slovenskih delavcev, ki ostanejo doma?
Zakaj je – ob isti bruto plači – neto plača na Hrvaškem in v Avstriji višja?
10. 10. 2024 06.00
Bomo Slovenci dočakali nižje davke na plače, kar je že večkrat obljubil premier Robert Golob? Da se bo to zgodilo še v tem mandatu, obljublja finančni minister Klemen Boštjančič. Vendar pa razbremenitev plač pogojuje z obdavčitvijo premoženja. Razlog? Da Slovenija ostane socialna država z javnim zdravstvom in šolstvom. Primerjali smo plače v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem na primeru diplomirane medicinske sestre. Kdo dobi na koncu meseca več v svojo denarnico?
'Kmet je najcenejše komunalno podjetje, ki ureja našo okolico'
20. 09. 2024 06.00
Kakšno je stanje v živilsko prehrambeni industriji in kakšna je njena prihodnost? Kaj pa prihodnost pridelave mesa, se bo še izplačala? "Kakovostna hrana ni samoumevna, prepuščeni smo sami sebi, pričakoval bi od države, ki je starejša od 30 let, da bo imela neko strategijo," na alarmantno stanje opozarjajo ključni akterji na področju živil. Strategija države na tem področju je bila doslej najmanj pomanjkljiva, če že ne neobstoječa. In tudi zdaj ni jasno, kakšna pravzaprav je. Ministrica Mateja Čalušić sicer opozarja, da smo izgubili prehransko varnost v velikosti občine Murska Sobota.
Tujci prevzemajo živilske velikane: 'To je matematika, če se ne izide, je lahko težava'
19. 09. 2024 06.10
Kaj se je zgodilo z nekdaj slovenskimi živilskimi podjetji, paradnimi konji slovenskega gospodarstva in stebri prehranske neodvisnosti? Nekatera so propadla – prvi med njimi MIP, druga so bila prodana – Droga Kolinska, Fructal, Radenska ... Spet tretja so na smetišče zgodovine popeljali domači lastniki. Nekatera so pod tujimi lastniki še uspešnejša, denimo Ljubljanske mlekarne. V slovenski lasti tako ostaja le še peščica živilskih podjetij. Pri prevzemih ne gre za emocije, pravi Janez Rebec, predsednik uprave skupine Pivka-Delamaris. "To je matematika, če se ne izide, je lahko to težava." Kaj to pomeni za prehransko varnost in samooskrbo Slovenije?
Afere na trgu mesa: 'Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem'
18. 09. 2024 06.00
Kaj vse pretresa trg mesa? Afere, odpoklici izdelkov, tudi zavajanje kupcev. Zaupanje kupcev je težko pridobiti in zelo enostavno izgubiti. Tukaj se občasno pojavljajo posamezniki, ki izigravajo sistem, opozarja direktor državne skupine Farme Ihan Matej Resnik. Zakaj pa razburja vladna košarica? Kako inšpekcija kaznuje trgovce, ki lažno oglašujejo izdelke kot slovenske, čeprav kdaj to niso?
Cene mesa višje za 81 odstotkov. Bo meso za slovenskega kupca postalo predrago?
17. 09. 2024 06.00
Cene mesa so bile julija letos za 81,3 odstotka višje kot na začetku leta 2004. Zakaj je cena za potrošnike na prvem mestu, šele na četrtem pa poreklo? Slovenski potrošnik je za slovensko meso pripravljen plačati od 5 do 10 odstotkov več. Bi lahko meso postalo predrago? Kakšne so marže trgovcev? In kdo ima največje koristi pri rasti cen hrane in mesa?
Rekorden uvoz mesa: raje kupimo slovensko ali cenejše meso?
16. 09. 2024 06.00
Lani smo uvozili rekordne količine mesa – 116,7 tisoč ton, pri tem največ, slabih 54 odstotkov, svinjine. Razlog? Ker imamo svinjine na voljo premalo. Samooskrbni smo z govedino in perutnino. Gre v tujino bolj kakovostno meso? 'Slabša živina gre v slovenske klavnice,' ocenjuje Jože Tomšič, vodja kmetijstva v Kmetijski zadrugi Trebnje.
Pitna voda za vse: za kakšno ceno?
02. 09. 2024 06.00
Pitna voda za vse – to je cilj novega predloga zakona, ki si ga je zamislilo ministrstvo za naravne vire in prostor. Uvedli bi dovoz vode tam, kjer nimajo javnega vodovoda ali lastne oskrbe. S predlogom pa naj bi se lotili tudi nadgradnje javnih služb na področju oskrbe s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja. A predlog ne prinaša dejanske nadgradnje, opozarjajo na komunalni zbornici, ampak celo poslabšanje delovanja sistema oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. V javno razpravo je bil predlog dan sredi avgusta, ko je bilo na dopustu največ ljudi. Bistvena pomanjkljivost: ministrstvo denarja še ni zagotovilo. Komu se tako mudi, koliko višje položnice bi lahko plačevali potrošniki, če bo tak predlog zakona sprejet?
Grozljivka v Litiji: gradbena inšpekcija ustavila postopek glede vodomerne postaje
26. 07. 2024 06.00
Dan po naših razkritjih o grozljivki, ki jo v domači hiši že skoraj leto dni doživljata Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne, ju je gradbena inšpektorica obvestila, da postopek glede nevzdrževane vodomerne postaje končuje. Zakaj? Ugotovila je, da je lanska ujma zid, nad katerim stojita vodomerna postaja in njuna hiša, tako hudo poškodovala, da ga je treba sanirati kot posledico naravne nesreče. Za to pa inšpekcija ni pristojna, ampak država, ki je sprejela zakon glede odprave posledic poplav. A ključno vprašanje ostaja odprto: kdo je lastnik zidu in kdaj bo saniran? Zlatko in Darja težko čakata kdaj bo rešen njun dom.
Agonija v Hajdini: na krožnike nosilo perje iz sosednje piščančje farme, ki je delno nezakonita
25. 07. 2024 06.00
Agonija občanov Zgornje Hajdine traja že več kot 40 let. Začela se je z gradnjo piščančje farme pri sosedih. Kršitve so se pojavile že na začetku, saj je bila zgrajena mimo gradbenega dovoljenja, vsa ta leta pa so jo večkrat dograjevali. Sosedje so se obrnili na vse pristojne institucije, a nelegalni deli hleva za piščance še vedno stojijo. Porušila jih ni niti inšpekcija, ki je nelegalno gradnjo prepoznala pred več kot 20 leti. Sosedje, ki živijo v smradu, pravijo, da se počutijo nemočne. Živijo v strahu, da bo farma – po več poskusih – tokrat legalizirana.
Investitor hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja, za legalizacijo morajo stanovalci plačati 40.000 evrov
22. 07. 2024 06.01
Stanovalci s Ceste Cirila Kosmača v Ljubljani so šokirani. Investitor je večstanovanjsko hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja – naredil je šest stanovanj namesto štirih. To ugotavlja ljubljanska upravna enota, ki lastnikom zato ne more izdati uporabnega dovoljenja. Brez tega je hiša na trgu precej manj vredna. Edina možnost je legalizacija – zanjo bi morali tako lastniki stanovanj plačati 40.000 evrov oz. 7.000 evrov na posameznega lastnika. Eden izmed njih – Gregor Gajšek – se sprašuje, zakaj morajo breme nositi prav lastniki stanovanj, ne pa investitor, če je znano, kdo je stavbo zgradil, podjetje, ki jo je zgradilo, pa je še vedno aktivno. Je to pogosta praksa?
Zakaj država ne poruši nelegalnih bazenov, hiš, parkirišč na državnih vodnih zemljiščih?
17. 07. 2024 06.00
Kaj se zgodilo po našem majskem razkritju o nelegalnih bazenih, hišah, teniških igrišču, parkirišču na državnih vodnih zemljiščih? Direkcija za vode je gradbeni inšpekciji prijavila zgolj mobilne hiške v Ankaranu. Direkcija letno prijavlja med 50 in 60 nedovoljenih gradenj, posegov. V zadnjih štirih letih skupno 343. Tudi gradnjo stanovanjskih hiš na poplavno ogroženih območjih. Kako ukrepa, kakšne so sankcije? Avgustovske poplave pa so opozorile, da smo gradili tudi tam, kjer ne bi smeli. Se bo gradnja zaostrila? Kakšni pa so načrti glede uničenih, poškodovanih domov, ki čakajo na vladnem seznamu?
Grozljivka v Litiji: ne spijo mirno, bojijo se, da bodo poplave odnesle hišo
15. 07. 2024 06.00
Zlatko Sarajlija in Darja Lapajne v svoji domači hiši že skoraj eno leto ne spita mirno. Zakaj? Lanske avgustovske poplave so močno poškodovale zid ob reki Savi, nad katerim stoji njun dom. "Če bodo še ene takšne poplave in če se zid podre, lahko splazi hiša dol," v skrbeh pripoveduje Zlatko. A ključno vprašanje: kdo je lastnik in kdo ga bo saniral? Zgrajen je bil pred skoraj 70 leti, ko so nad njim postavili vodomerno postajo, ki je ARSO od leta 2015 ne uporablja več. Zid stoji na vodnem zemljišču, z njim upravlja Direkcija za vode. Ta je sporen objekt prijavila gradbeni inšpekciji. Kdo je odgovoren? "Iščemo lastnika državne lastnine," pravi Zlatko.
Dejstva: Ali res vsa stroka nasprotuje evtanaziji?
07. 06. 2024 06.02
V studiu naše večerne oddaje je Uroš Slak soočil štiri parlamentarne stranke, ki jim na nedeljskih evropskih volitvah ankete javnega mnenja napovedujejo najboljšo uvrstitev. Poslanec SDS Zvone Černač ter trije kandidati za evropske poslance – Janja Sluga iz GS, NSi-jeva Vida Čadonič Špelič in Matevž Frangež SD – so še enkrat predstavili stališča svojih strank glede referendumskih vprašanj, povezanih s konopljo in evtanazijo.
Zakaj slovenski evroposlanci v Bruslju nimajo vpliva?
06. 06. 2024 06.00
705 evropskim poslancem, med njimi osmim slovenskim, se v prihodnjih dneh izteče petletni mandat v Bruslju. 27 držav članic bo v novem sklicu izvolilo 720 novih, na račun dodatnih 15 jih bo Slovenija odslej imela devet. Kakšna pa je dejanska moč slovenskih evroposlancev v Bruslju? Na lestvici najvplivnejših imen s seznama aktualne osmerice ni. Pa so nekateri vseeno pomembno prispevali na posameznih področjih. Preberite, kaj je slovenska izbrana vrsta v Bruslju sploh počela in kdo sta poslanca, ki poleg politike služita še drugje.
DEJSTVA: je javnost v Sloveniji res enotna glede Palestine, politika pa tista, ki razdvaja?
05. 06. 2024 06.00
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih, objavljamo drugi del našega preverjanja. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Dejstva: 'Ali Golobova vlada starejšim ponuja smrt, mladim pa, da se zadevajo'?
03. 06. 2024 19.23
Osrednje soočenje pred nedeljskimi evropskimi volitvami na POP TV smo podrobno analizirali tudi v Dejstvih. Verodostojnost izjav devetih kandidatov za evropske poslance, ki jih je soočila voditeljica Petra Kerčmar, sta z nami v živo preverjala strokovna sodelavca - docent na Fakulteti za družbene vede doc. dr. Jure Požgan in magistrica razvojnih študij Lara Bandi. Oba pravita, da morajo biti izjave kandidatov za evroposlance točne in preverljive. Preverite, ali so kandidati za evropske poslance, govorili resnico in ali so operirali s pravimi podatki.
Tonin, Stevanović, Mesec in Volk: je bila Sovjetska zveza res Rusiji največji sovražnik?
03. 06. 2024 06.00
V oddaji 24UR Zvečer so se v četrtek soočili Vojko Volk, ki kandidira na listi Gibanja Svoboda, Matej Tonin iz Nove Slovenije, Zoran Stevanović iz Resnice in Luka Mesec iz Levice. Res ruska ustava odreja varovanje Rusov prek svojih meja? Kakšni so pogoji za priznanje države? Je bila Slovenija res sama pri priznanju Palestine?
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
V 20 letih Slovenija prejela 11 milijard kohezijskega evropskega denarja
30. 05. 2024 06.00
Slovenija je od leta 2004 prejela približno 11 milijard evropskih kohezijskih sredstev. Evropski denar je izkoristila v celoti. Za programsko obdobje 2014–2020 je Slovenija na drugem mestu med državami EU po uspešnosti črpanja. Z evropskim denarjem smo sofinancirali nadgradnjo obstoječega tira Maribor–Šentilj, del drugega tira Divača–Koper, negovalni oddelek SB Murska Sobota ... Koliko denarja nam je na voljo do 2029? Bi Slovenija lahko postala neto plačnica? Slovenija je do leta 2023 iz proračuna EU prejela 13,4 milijarde evrov, v proračun pa je vplačala 8,7 milijarde evrov.
Slovenija (ne)uspešna pri lobiranju v Bruslju?
29. 05. 2024 06.00
V Bruslju je trenutno več kot 12.600 registriranih lobistov. Neuradno pa naj bi bilo še enkrat več – približno 30.000. V registru je 53 slovenskih organizacij, ki želijo vplivati na zakonodajo EU. A Slovenija v primerjavi z drugimi državami, tudi sosedi Hrvati in Italijani, pri lobiranju zaostaja, izpostavljata Mihael Cigler in dr. Draško Veselinovič, ki v Bruslju delujeta že 20 let. Zakaj Slovenija ne izkoristi koristi lobiranja v Bruslju? Ni dovolj učnih ur?
Grošelj, Tomičeva, Lipušček: koliko lobistov želi v Bruslju vplivati na zakonodajo?
27. 05. 2024 06.00
V oddaji 24UR ZVEČER je v četrtek potekalo tretje predvolilno soočenje, na katerem so svoja stališča primerjali nosilka liste Nič od tega Violeta Tomič, nosilec liste Zeleni Slovenije Klemen Grošelj ter nosilec liste DeSUS in Dobre države Uroš Lipušček. Koliko imamo lobistov? Se je res 10 milijonov Ukrajincev izselilo? Kaj kažejo podatki o umrlih?
Šarec, Brglez in Prebilič – bo NEK res deloval še 40 let?
22. 05. 2024 06.00
V nedeljskem soočenju je Maja Sodja gostila tri kandidate za evropske poslance. Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Milan Brglez (SD) in Vladimir Prebilič (Vesna) so predstavili svoje poglede o priznanju Palestine, evropskem komisarju, zelenem prehodu in drugem bloku Jedrske elektrarne. Ali njihove izjave držijo?
Kupil koče na Veliki planini in jih legaliziral
20. 05. 2024 06.16
Investitor Urban Bergant je na Veliki planini kupil pet koč, uredil manjkajočo gradbeno dokumentacijo, jih legaliziral in obnovil. Koče so propadla podjetja prodala v zasebne roke, dokumentacija pa se je zato večinoma izgubila. Za legalizacijo posamezne koče je Bergant potreboval od šest do 12 mesecev. Kakšne pasti pa čakajo kupce, ki kupujejo črne gradnje?
Gradbena inšpekcija lani porušila le eno črno gradnjo
17. 05. 2024 06.40
Gradbena inšpekcija je od leta 2013 do danes porušila 56 črnih gradenj – v letu 2022 in 2023 šest nevarnih gradenj. Lani je padla samo ena. Zakaj gradbeni inšpektorji ne uspejo porušiti več črnih gradenj? "Ljudje se vedno lahko na odločitev inšpektorja pritožijo," pravi Andreja Troha, direktorica Gradbene in geodetske inšpekcije. Prioriteta so nevarne gradnje. In zakaj še vedno stojijo nelegalne luksuzne vile, ki bodejo v oči že več let? Na seznamu je nekaj manj kot 3000 kršitev, del seznama pa predstavljajo gradnje, ki čakajo na rušitev.
Kličejo za gradnjo na kmetijskem zemljišču
16. 05. 2024 06.00
'Kličejo nas za gradnjo na kmetijskem zemljišču,' pravi arhitekt Janez Gaberščik, ki ponuja tudi legalizacije črnih gradenj. Nezakonitih gradenj naj bi bilo celo 90 odstotkov. V Ljubljani je samo na območju Tomačevega čez 100 črnih gradenj. V Krškem predvsem zidanice spreminjajo v stanovanjske hiše. Več nedovoljenih gradenj pa predstavljajo pomožni objekti ob stanovanjskih hišah in na kmetijah. V izolski občini investitorji legalizirajo v veliki meri stavbe na kmetijskih zemljiščih. Nekaterih stavb pa črnograditelji ne morejo legalizirati. Zakaj?
Se vse črnograditelje preganja enako?
15. 05. 2024 06.23
Ko črne gradnje znanih Slovencev, ki so bile celo na seznamu za rušenje, še vedno stojijo, ali so bile celo legalizirane, se druge – tudi gasilska društva 'preganja' gasilne dome. Je sistem enak za vse? Uradnega podatka koliko imamo črnih gradenj v Sloveniji ni. A poznavalci, stroka, pravijo, da je nelegalnih večina objektov v državi. Zakaj toliko nelegalnih gradenj? Veliko se je gradilo v lastni režiji, mimo gradbenih dovoljenj ali celo brez. In ključno vprašanje: kaj počne inšpekcija? Ali oblast vedno znova kloni pritiskom in zato črnih gradenj ne uspe preprečiti?