AvtorNeža Steiner
Mimo čakalnih vrst samo s plačilom?
19. 09. 2022 06.00
Zaradi dolgoletnega zanemarjanja javnega zdravstva se je pojavila niša za dodatna zavarovanja, ki jih ponujajo zavarovalnice. Te omogočajo, da hitreje pridemo do specialista oziroma mimo vrste, z doplačilom. A strokovnjaki opozarjajo: ponujajo nam storitve, ki nam pripadajo v osnovnem zdravstvu, ne pa nadstandarda. Nastaja vzporeden zdravstveni sistem, ki ga kot hitro pot do specialista tržijo zavarovalnice?
Zdravniki in medicinske sestre k zasebnikom po boljše plače
16. 09. 2022 06.00
Samo letos je novogoriško bolnišnico zapustilo že več kot 40 zaposlenih. To je le en konkreten primer s kako grozovito stisko se soočajo javne bolnišnice. Medicinske sestre in zdravniki namreč k zasebnikom odhajajo zaradi boljših pogojev in višje plače. Izobraženi kader pa ne odhaja samo k zasebnikom. Boljšo plačo medicinske sestre najdejo tudi zunaj svojega poklica – na blagajni v trgovskem centru. Je poklic medicinske sestre zaradi nizkih plač postal razvrednoten?
Branik javnega Bešič Loredan operira pri zasebniku
15. 09. 2022 06.00
Danijel Bešič Loredan ob rednem delu ministra za zdravje še vedno dela kot zdravnik. Pri zasebniku, v Kirurgiji Bitenc, enem največjih koncesionarjev, ki je v lasti Marka Bitenca. Hkrati je Bešič Loredan še nosilec dejavnosti v Medicinskem centru Šalara, prek katerega dela v Zdravstvenem zavodu Zdravje. Bo torej minister, ki hkrati dela v zasebnem zdravstvu, ukinil tako imenovane dvoživke, kot so napisali v koalicijski pogodbi? Ali bi z uresničitvijo koalicijske pogodbe minister prepovedal delo sebi?
Zavarovalnice kupujejo medicinske centre
14. 09. 2022 06.00
Tri zasebne zavarovalnice imajo velike apetite v zdravstvu. Zavarovalnica Triglav in Sava Re sta kupili največjega zasebnika Diagnostični center Bled, ki bo kmalu začel graditi novo zasebno bolnišnico v Ljubljani. Vzajemna pa je kupila zasebnika Barsos, Aristotel in ljubljanski Dentalni center Varuh zdravja. Nam grozi nov val privatizacije zdravstva? Bodo pri dostopnosti prebivalstva do zdravstvenih storitev vedno večje razlike?
Delno državni zavarovalnici bosta gradili zasebno bolnišnico v prestolnici
13. 09. 2022 06.00
Skoraj 20 tisoč kvadratnih metrov, 80 postelj, do 400 pacientov – takšna bo prva zasebna bolnišnica v prestolnici. Gradila jo bo družba DC Naložbe v lasti največjega zasebnega izvajalca zdravstvenih storitev, tj. Diagnostičnega centra Bled. In kdo nakup financira? Dve zavarovalnici – Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki sta delno v državni lasti. Kaj to pomeni za javne bolnišnice, bodo zapirale vrata zaradi odhodov kadrov v zasebništvo? Gre za siromašenje javnega zdravstva z javnim denarjem? Kaj pravi minister za zdravje Danijel Bešić Loredan? Minister Loredan v treh tednih za to konkretno temo še ni našel časa za pojasnila.
Kapital je plaha ptica
07. 07. 2022 06.00
Slovenija sodi med države, kjer je davek na kapital manj obdavčen. Podjetja imajo lahko tudi 100-odstotno olajšavo na področju spodbujanja investicij in razvoja. Je Slovenija pri obdavčitvi kapitala na robu davčne oaze?
'Če vlada z javnim denarjem ravna odgovorno, ljudje nimajo težav s plačevanjem davkov'
06. 07. 2022 06.00
Je davčno breme v Sloveniji visoko ali je to zgolj naš občutek? Kje smo na lestvici v primerjavi z drugimi državi? Zakaj skandinavski model visokih davkov deluje? Prav zato, pravi Suzana Macuh, rojena slovenskim staršem na Švedskem, ker lahko vsak ne glede na dohodek ali socialni položaj dobi od države tisto, kar potrebuje.
Ali visoko obdavčeno delo v Sloveniji povzroča beg možganov?
05. 07. 2022 06.00
Slovenija sodi med države OECD, kjer je delo visoko obdavčeno, uvrščamo se na šesto mesto. Posledično imamo težavo pri preprečevanju bega možganov in pri privabljanju tujega kadra v Slovenijo. Podjetja tekmujejo predvsem za visoko izobraženi kader. Po besedah Boruta Čeha, direktorja Labene, že slovenski kadri in Slovenci v tujini ne bodo dovolj. Morali bomo tekmovati z drugimi državami, da privabimo kadre iz celega evropskega bazena, sicer razvoj ne bo mogoč.
Bo nepremičninski davek povečal ponudbo na trgu nepremičnin in znižal cene?
04. 07. 2022 06.00
Večina evropskih držav ima nepremičninski davek, Slovenija sodi med izjeme – države, ki takšnega davka nimajo. Uvajamo ga že od leta 2006, ko smo imeli množični popis nepremičnin. Imamo pa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča – vsaka od 212 občin sama določa, koliko moramo plačati, zneski pa so različni: v Kopru več kot en evro na kvadratni meter za stanovanje, v Krškem pol evra. Bi uvedba davka stabilizirala divjo rast cen nepremičnin? Primer: vrednost garsonjere v Celovških dvorih je danes trikrat višja kot ob nakupu.
Tul Mandić: 'Splav ni samo medicinski problem, ampak predvsem družbeni'
28. 05. 2022 06.00
Zakaj je nujno, da ohranimo pravico do varne umetne prekinitve nosečnosti? Kje naš zdravstveni sistem deluje pri skrbi za zdravje žensk in nosečnic ter kaj moramo izboljšati? O tem smo se pogovarjali z Natašo Tul Mandić, ginekologinjo s četrt stoletja dolgim stažem. Po njeni zaslugi imamo v Sloveniji test nuhalne svetline za zgodnje odkrivanje kromosomskih in strukturnih nepravilnosti pred rojstvom. Zdaj dela v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna, kjer je vodja Centra za nosečnice in v samoplačniški ambulanti Medicinski center celostnega zdravljenja.
Zaradi nelegalnih in (ne)varnih splavov na svetu vsak dan umre 110 žensk
27. 05. 2022 06.00
Malta je edina država v Evropski uniji, kjer je splav popolnoma prepovedan, na Poljskem je možen le v omejenih okoliščinah. V zadnjih letih je pomemben dosežek dosegla Irska, ki je splav legalizirala po dolgih letih omejevanja te pravice. Na drugem koncu sveta v Združenih državah Amerike odmeva težko pričakovana odločitev, ali bo Vrhovno sodišče razveljavilo zakonodajo, ki ženskam omogoča dostop do prekinitve nosečnosti.
Zakaj Hrvatice prekinitev nosečnosti iščejo v Sloveniji?
26. 05. 2022 06.00
Ne le Mirela Čavajda, v UKC Ljubljani na leto prekinejo 15 visokih nosečnosti tujih državljank, nekaj med njimi je Hrvatic. Samo v Brežicah je letos prekinilo nosečnost 65 Hrvatic. V zadnjih letih, največ leta 2019, skoraj 300. Koliko je še nosečnic, ki jih je hrvaški zdravstveni sistem pustil na cedilu? Jasenka Grujić, ginekologinja iz Zagreba, se boji, da jih je še precej več, saj je imela nemalo pacientk v ambulanti, ki so jim zavrnili splav na Hrvaškem in jih napotili v Slovenijo.
Ženskam moramo omogočiti varno prekinitev nosečnosti, brez obsojanja
25. 05. 2022 06.00
V Sloveniji je vsaj polovica nosečnosti nenačrtovanih, zato je za zmanjševanje dovoljenih splavov, so enotni ginekologi, pomembna kakovostna spolna vzgoja in kontracepcijska zaščita. A ker ženska še vedno lahko nenačrtovano zanosi, je nujno, da ohranimo pravico do varne umetne prekinitve nosečnosti, za katero se mora odločiti ženska sama, brez obsodb, je jasen ginekolog Mišo Rajić. Ozaveščanje o kontracepciji ni samoumevno, saj več kot 200 tisoč žensk nima ginekologa.
'Šla bi na konec sveta, če bi mi odvzeli pravico do splava hudo bolnega ploda'
24. 05. 2022 06.00
Mirela, Mojca in Maja – tri ženske, enaka tragedija – huda okvara ploda ali celo smrt v maternici. To so ženske, ki so občutile bolečino zaradi spontanega splava oziroma splava na zahtevo, ker se plod ni razvijal pravilno. Šok in ena najtežjih življenjskih odločitev. Ženska mora imeti pravico sama odločati o svojem telesu, je odločen ginekolog Mišo Rajić, saj je ženska tista, ki nosi glavno breme reprodukcije. Tega so se zavedali že v nekdanji skupni državi, saj je bila Jugoslavija in s tem Slovenija sploh prva država na svetu, ki je pravico do načrtovanja družine zapisala v ustavo. V osemdesetih je bilo tudi po sedem prekinitev nosečnosti na 10 živorojenih otrok, v zadnjem desetletju manj kot dve.
Najvišja pokojnina dobrih 3000 evrov, najnižja slabih 300 evrov
22. 04. 2022 06.00
V Sloveniji pokojnino prejema več kot 627 tisoč ljudi, najvišja izplačana je v marcu znašala 3.302,37 evra, najnižja pa 294,78 evra. V letu 2019 je pod pragom revščine živelo 50 odstotkov upokojencev.
Po soočenju: Ali izjave o omrežninah, plačah, pokojninah in naložbah držijo?
20. 04. 2022 06.00
Je Slovenija unikum pri začasni ukinitvi plačevanja omrežnine za gospodinjstva? Kdaj so se v Sloveniji znižale pokojnine in komu, koliko ljudi prejema podpovprečno plačo ter kakšna je dodana vrednost na zaposlenega? Ekipa Dejstev je tudi po četrtem predvolilnem soočenju na POP TV, ki je tokrat potekalo na temo gospodarstva, dodatno preverjala izjave prvakov strank.
DEJSTVA: Je ministru Alešu Hojsu res ostal samo še Twitter?
16. 04. 2022 08.00
Svoboda medijev, politično kadrovanje in stanje pravne države so bile osrednje teme na drugem soočenju našega spletnega portala 24ur.com, ki ga je v studiu oddaje Svet vodil Gregor Trebušak. Soočilo se je šest predstavnikov, in sicer Polona Rifelj (Povežimo Slovenijo), Matej Tašner Vatovec (Levica), Robert Pavšič (LMŠ), Aleš Hojs (SDS), Matjaž Nemec (SD) in Mark Boris Andrijanič (NSi). Verodostojnost njihovih izjav so tudi tokrat spremljali novinarji Dejstev.
Soočenje o zdravstvu: so predstavniki strank pravilno navajali podatke?
13. 04. 2022 06.00
Po tretjem predvolilnem soočenju, ki ga je vodila Maja Sodja, objavljamo ugotovitve novinarjev rubrike Dejstva, ki so preverjali resničnost izjav. Tokrat so se soočili: Robert Golob (Gibanje Svoboda), Jelka Godec (SDS), Dejan Židan (SD), Miha Kordiš (Levica), Jani Möderndorfer (LMŠ), Janez Cigler Kralj (NSi), Alenka Bratušek (SAB) in Tina Bregant (Povežimo Slovenijo).
DEJSTVA: Podražitve, pokojnine in mladi, kako točne podatke so navajali politiki?
12. 04. 2022 20.07
V oddaji Svet na Kanalu A so se soočili štirje predsedniki strank: Janez Janša (SDS), Robert Golob (Gibanje Svoboda), Tanja Fajon (SD) in Matej Tonin (NSi). Prvič v tej kampanji sta se soočila tudi glavna favorita za zmago Janša in Golob. Novinarji Dejstev smo verodostojnost izjav politikov tudi tokrat preverjali v živo.
Kaj je res in kaj ne, ko predstavnice strank govorijo o zdravstvu, šolstvu in pravni državi?
09. 04. 2022 08.24
Po prvem soočenju našega spletnega portala 24ur.com, ki ga je v studiu oddaje Svet vodil Gregor Trebušak, objavljamo ugotovitve novinarjev rubrike Dejstva, ki je v živo znova preverjala resničnost izjav. Tokrat so se soočile predstavnice petih političnih strank: Alenka Jeraj (SDS), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje svoboda), Meira Hot (SD), Maša Kociper (SAB) in Tina Bregant (Povežimo Slovenijo). V ospredju pa vrtci, zdravstvo, maske in pravna država.
SD najbolj zadolžen med strankami, SDS največ denarja na računu
08. 04. 2022 06.00
Največ dolga med strankami imajo v stranki SD, ki so, razkrivajo v letnem poročilu, leta 2020 reprogramirali posojilo pri Delavski hranilnici. V letu 2021 imajo 309 tisoč evrov glavnice in 153 tisoč evrov obveznosti do dobaviteljev. Daleč največ denarja na računih imata SDS in SMC oz. Konkretno.
Po soočenju: Kdo je navajal neresnične podatke?
06. 04. 2022 06.10
Po ponedeljkovem drugem predvolilnem soočenju smo dodatno preverili trditve osmih predstavnikov strank. Soočili so se Romana Tomc (SDS), Tanja Fajon (SD), Marjan Šarec (LMŠ), Alenka Bratušek (SAB), Robert Golob (Gibanje Svoboda), Jernej Vrtovec (Nova Slovenija), Alojz Kovšca (Povežimo Slovenijo) in Luka Mesec (Levica). Preverili smo izjave o tržnih najemninah v Nemčiji in Avstriji, o delovanju Termoelektrarne Šoštanj in proračunu. Kaj drži?
Na stotine milijonov za nevladnike? Ja, a ne za tiste na Metelkovi 6
01. 04. 2022 12.00
Podpredsednik stranke SDS Aleš Hojs je v prvem predvolilnem soočenju na naši televiziji izjavil, da je sedanja vlada ukinila privilegije, zaradi katerih so se desetine oziroma stotine milijonov prilivale nevladnim organizacijam na Metelkovi 6. Ali Hojsove trditve držijo?
Po soočenju: Kdo je med soočenjem govoril resnico, lagal, zavajal?
30. 03. 2022 06.00
Po ponedeljkovem prvem predvolilnem soočenju na POP TV smo dodatno analizirali verodostojnost izjav, ki so jih podali sodelujoči prvaki SD, LMŠ, Levica, Konkretno, SAB, Gibanje Svoboda in NSi ter podpredsednik SDS Aleš Hojs. Več izjav ne drži, tako glede javnega dolga države, zdravstvenih uspehov države s soočanjem covidne krize kot tudi cene elektrike pred in po odhodu Roberta Goloba z vrha Gen-I.
ANALIZA DRUGI DEL: Po boljših cestah bi vozili levi in desni
28. 03. 2022 12.56
Objavljamo drugi del poglobljene analize volilnih programov. Kakšne ukrepe pripravljajo politične stranke, da bodo slovenske ceste bolj pretočne in varne? Se bo delovna doba podaljšala in kakšne pokojnine bodo v naslednjem sklicu prejemali upokojenci?
ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?
28. 03. 2022 06.00
Pred prvim velikim predvolilnim soočenjem predsednikov največjih političnih strank, ki je na sporedu nocoj ob 20. uri na POP TV, objavljamo poglobljeno analizo volilnih programov. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da nas prihodnjo zimo ne bo zeblo in bodo police še vedno založene s hrano? Si bodo mladi lahko privoščili lastno stanovanje? Danes je stanje še slabše kot pred štirimi leti. Kaj pa zunanja politika? Večina strank je zvezi Nato denimo še vedno naklonjena.
Se je število kaznivih dejanj, kot pravi Janša, pri Romih zmanjšalo?
25. 03. 2022 06.00
Predsednik vlade Janez Janša je v Državnem zboru izjavil, da so se v tem mandatu veliko ukvarjali z romsko problematiko, predvsem znotraj posebne delovne skupine, število kaznivih dejanj pripadnikov romske skupnosti pa, da se je zmanjšalo. Ali Janševe navedbe držijo?
Je imel Golob najvišjo plačo med direktorji državnih podjetij?
24. 03. 2022 06.00
Rekorder med zaslužkarji na čelu podjetij, v lastništvo katerih je vpletena država, je prvi mož Krke Jože Colarič. Lani je zaslužil 1,2 milijona evrov bruto oziroma 498 tisočakov neto. Nekdanji dolgoletni direktor uprave Gen-i in, sodeč po javnomnenjskih anketah, glavni izzivalec Janeza Janše na aprilskih volitvah Robert Golob je lani skupaj z nagrado prejel 206 tisočakov neto. Je njegova plača, kot trdijo politični nasprotniki, res trikrat višja od tiste, ki jo določa zakon?
Levica za izstop iz Nata, zagovarjajo nevtralno držo, kot jo imata Švica in Avstrija
22. 03. 2022 14.11
Levica z Lukom Mescem na čelu meni, da bi se Slovenija morala pri zunanji politiki ravnati po Švici in Avstriji ter postati nevtralna država. To pomeni, da ne bi sodelovala v oboroženih spopadih in ne bi podpirala nobene sprte strani. V Levici se zavzemajo tudi za zmanjševanje izdatkov za vojsko. Pa nevtralne države v vojsko res investirajo manj denarja?
Koalicijska pogodba: kaj so obljubili, kaj izpolnili in na kaj pozabili
17. 03. 2022 06.00
SDS, NSi, SMC in DeSUS so 25. februarja 2020 podpisale koalicijsko pogodbo za obdobje dveh let. Ukrepe so razdelili na devet področij. Preverili smo njihove obljube in ocenili, ali so jih izpolnili.