človekovih
Srečanje Robinsonove in Zemina
21. 11. 2000 00.00
Mary Robinson, ki se je v Pekingu sestala s kitajskim državnim in partijskim voditeljem Jiangom Zeminom, je povedala, da sta se z Zeminom pogovarjala o kršenju človekovih pravic med pregonom sekte Falungong in o nadaljevanju pogajanj z dalajlamo. Kitajska bo v začetku prihodnjega leta ratificirala tudi prvo od dveh leta 1998 podpisanih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, je še dodala Robinsonova.
Podpis memoranduma v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson in namestnik kitajskega zunanjega ministra Wan Guanyan sta v Pekingu podpisala memorandum o razumevanju človekovih pravic. Dokument, ki javnosti ni dostopen, navaja projekte in področja, na katerih bodo ZN in Kitajska sodelovali v naslednjih treh letih, so povedali po podpisu memoranduma.
Blair na obisku v Moskvi
20. 11. 2000 00.00
Britanski premier Tony Blair je pripotoval na dvodnevni obisk v Moskvo, kjer se bo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom pogovarjal o številnih zunanjepolitičnih vprašanjih in nadaljevanju ruskih reform. Blair in Putin se bosta letos sestala že petič.
Mariborski dijaki ob dnevu otroka
20. 11. 2000 00.00
Dijaki šolske skupine Amnesty International Slovenije (AIS) so ob 20. novembru, svetovnem dnevu otroka in v okviru svetovne kampanje proti mučenju na Srednji tekstilni šoli v Mariboru izvedli akcijo, s katero so želeli opozoriti na naraščanje nasilja med otroki in mladostniki. Dijaki so okoli šole naredili živo verigo, v rokah pa so držali trak z napisom "cona brez mučenja". "S to akcijo se dijaki in profesorji zavezujemo, da se bomo vzdržali kakršnegakoli nasilja na šoli, da bomo poskušali kakršnekoli konflikte reševati na miren in strpen način ter tako prispevali k boljšemu vzdušju na šoli," je za STA povedala učiteljica in mentorica šolske skupine AIS na omenjeni srednji šoli Mojca Božnik.
Visoka komisarka ZN na obisku v Pekingu
20. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice pri Združenih narodih Mary Robinson je davi prispela v Peking. Med dvodnevnim obiskom se bo Robinsova sestala s predsednikom republike in sekretarjem KP Jiang Zeminom in podpredsednikom vlade Qian Qichenom. Pred prihodom visoke komisarke so na sedežu ZN v Ženevi izrazili upanje, da bo Robinsova v Pekingu podpisala sporazum o tehničnem sodelovanju, ki med drugim predvideva usposabljanje kitajskega vojaškega, policijskega in pravnega osebja. V skladu z novim sporazumom naj bi ZN Kitajski nudili tudi svetovalno pomoč pri uskladitvi zakonodaje z mednarodnimi standardi o človekovih pravicah.
V Daytonu o vojnih zločincih
19. 11. 2000 00.00
Komisija strokovnjakov, ki se ukvarja s prihodnostjo Balkana, je ob robu dvodnevne konference ob peti obletnici podpisa Daytonskega mirovnega sporazuma, ki se je včeraj končala v istoimenskem mestu v Ohiu, predlagala, naj bo vsakršna pomoč ZR Jugoslaviji pogojena z izročitvijo nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Poklon žrtvam vietnamske vojne
17. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton se je ob obisku v Vietnamu poklonil spominu na vse žrtve krvavega spopada. Obisk pa je
Clinton v Vietnamu
16. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je kot prvi ameriški predsednik 25 let po koncu vietnamske vojne prispel na zgodovinski tridnevni uradni obisk v Vietnam. Obisk ima predvsem naravo zgodovinske misije sprave z Vietnamom, ki naj bi 25 let po ponižujočem umiku ameriških sil iz tedanjega Saigona omogočila, da bosta državi obrnili temno stran zgodovine. V Hanoi je prispela tudi ameriška prva dama Hillary Clinton, ki jo je sprejel namestnik vietnamskega zunanjega ministra Nguyen Dinh Bin.
Peterle bo prejel Evropski prstan
16. 11. 2000 00.00
Nekdanji avstrijski zunanji minister Alois Mock bo slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu v soboto, 18. novembra, v Mariboru vročil posebno priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka, so danes sporočili z zunanjega ministrstva. Obrazložitev priznanja bo podal nekdanji štajerski deželni glavar Josef Krainer, slovesnosti pa se bo med drugimi udeležil tudi generalni sekretar Sveta Evrope Walter Schwimmer.
Robinsonova nadaljuje obisk Bližnjega vzhoda
10. 11. 2000 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson bo nadaljevala misijo na Bližnjem vzhodu, v okviru katere bo skušala preučiti in raziskati ozadje najnovejših nemirov in ugotoviti morebitne kršitve človekovih pravic s strani izraelske vojske na palestinskih avtonomnih ozemljih. Med drugim se bo sestala tudi s predstavniki izraelskega vrhovnega sodišča in vojske.
ZRJ postala članica OVSE
10. 11. 2000 00.00
ZRJ je danes tudi uradno postala 55. članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Odločitev je soglasno sprejelo 54 članic na zasedanju stalnega sveta organizacije. Zastavo nekdanje SFRJ, ki je bila iz OVSE izključena leta 1992 zaradi vojne v BiH, bodo zamenjali z zastavo ZRJ, jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović pa bo govoril na zasedanju stalnega sveta.
Evropska komisija potrjuje poročila
08. 11. 2000 00.00
V Bruslju se je davi sestala Evropska komisija, ki bo na današnjem zasedanju sprejela redna letna poročila o napredku kandidatk za članstvo v EU ter dokument, v katerem bo začrtala scenarij za nadaljevanje pristopnega procesa. Slednji po vsej verjetnosti ne bo vseboval jasnejših datumov za izvedbo širitve. Kot kaže, bo komisija zgolj ponovila oceno, ki jo je podala ob objavi lanskih poročil o napredku: z najbolj pripravljenimi kandidatkami bi se pogajanja o članstvu lahko končala v letu 2002.
ZRJ zaprosila za članstvo v OVSE
06. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je danes uradno zaprosila za članstvo v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico v Beogradu dejala predsedujoča OVSE, avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner. Jugoslavija je bila iz omenjene organizacije izključena leta 1992. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da bo stalni svet OVSE o vstopu ZRJ v organizacijo razpravljal v petek, obenem pa izrazila prepričanje, da so vse ovire v zvezi s članstvom ZRJ v OVSE odpravljene.
Volitve v Azerbajdžanu
05. 11. 2000 00.00
V Azerbajdžanu danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih 4,3 milijona volilnih upravičencev izbira med 409 kandidati iz 13 strank ali koalicij poslance v 125-članski parlament. Volišča bodo zaprli ob 16. uri, prve izide volitev pa je pričakovati jutri zjutraj. Kot kažejo predvolilne raziskave javnega mnenja, ima največ možnosti za zmago stranka Novi Azerbajdžan predsednika Hejdarja Alijeva, ki upa, da bo na volitvah dobila tričetrtinsko večino v parlamentu. S tem bi sin predsednika države Hejdarja Alijeva, Ilham, postal predsednik parlamenta in obenem tudi očetov naslednik na čelu države. Opozicijske stranke trdijo, da se dobički, ki jih prinaša naftna industrija, porabljajo neracionalno, življenjski pogoji prebivalcev pa so po njihovem še vedno slabi. Opozarjajo tudi na razširjenost korupcije in na pomanjkljivo varstvo človekovih pravic. Med najresnejše opozicijske skupine sodijo reformistično krilo stranke Narodna fronta, stranka Musavat (Sloga) in razmeroma mlada Stranka narodne neodvisnosti, ki jo vodi karizmatični Etibar Mamedov. Volitve bo spremljalo prek 150 neodvisnih opazovalcev, večina iz Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.
Peterle v Rimu
03. 11. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle je v govoru na ministrskem zasedanju Sveta Evrope ob 50. obletnici podpisa Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki poteka v Rimu dejal, da bi države podpisnice konvencije o človekovih pravicah morale v svojo zakonodajo in sodno prakso prenesti več razsodb in mnenj Evropskega sodišča za človekove pravice. Ministre iz 41 držav članic SE je Peterle tudi obvestil, da slovensko kazensko pravo že predvideva ponovitev postopka, kar je v skladu z razsodbami evropskega sodišča. Članice SE imajo zdaj skupno kar 800 milijonov prebivalcev, ki se vse pogosteje obračajo na sodišče v Strasbourgu. Zato je Peterle opozoril, da bo učinkovitost sodišča ogrožena, če članice ne bodo upoštevale njegovih načel v svojih zakonodajah.
Peterle na konferenci SE v Rimu
03. 11. 2000 00.00
V italijanski prestolnici se je začel ministrski sestanek Sveta Evrope ( SE), s katerim bodo slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ta je bila podpisana 4. novembra 1950 v Rimu. Konference se udeležujejo zunanji, notranji ali pravosodni ministri vse 41 članic SE. Slovensko delegacijo vodi zunanji minister Lojze Peterle.
50 let konvencije o človekovih pravicah
02. 11. 2000 00.00
V Rimu bodo jutri slovesno obeležili 50. obletnico Evropske konvencije o človekovih pravicah Sveta Evrope. Ob tej priložnosti bo v italijanski prestolnici dvodnevni ministrski sestanek, namenjen krepitvi zaščite človekovih pravic v Evropi. Prihod v Rim je napovedala večina notranjih oz. zunanjih ministrov 41 držav članic Sveta Evrope, podpisnic konvencije, med njimi bo tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle, poleg njih pa še Kanada in Mehika. Na sestanku v Rimu naj bi države članice podpisale tudi Protokol št. 12 konvencije, ki prepoveduje vsakršno diskriminacijo. Evropska konvencija o človekovih pravicah, razglašena 4. novembra 1950, v veljavo pa je stopila 3. septembra 1953, je eden najpomembnejših dokumentov SE, ki določa in ščiti neodtujljive temeljne človekove pravice, kot so pravica do življenja, svobode, varnosti, spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, svobode izražanja misli, vesti in veroizpovedi ter pravica do mirnega zbiranja in združevanja.
Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.
Za referendum v Črni gori
30. 10. 2000 00.00
V črnogorski prestolnici so ustanovili nevladno organizacijo Državljanska pobuda, katere naloga naj bi bilo zbiranje podpisov za peticijo, ki naj bi jo poslali domačim in mednarodnim državnim subjektom, v njej pa naj bi zahtevali, da morajo o državnem statusu Črne gore pred kakršnimkoli dogovorom s Srbijo odločiti njeni prebivalci na referendumu, poročajo črnogorski mediji.
Srečanje predstavnikov nepalske vlade in maoistov
27. 10. 2000 00.00
Po skoraj petih letih gverilskih spopadov v Nepalu, v katerih je doslej umrlo približno 1500 ljudi, so se danes prvič sestali predstavniki nepalske vlade in militantnih maoistov. Zagovornik človekovih pravic Padma Ratna Tuladhar, ki je posredoval v današnjem neformalnem srečanju, je ocenil, da so bili pogovori "zelo pozitivni", predstavniki obeh strani so se pogovarjali več kot dve uri, načrtujejo pa tudi uradna pogajanja.
Aretiranih dvesto pripadnikov sekte falungong
26. 10. 2000 00.00
Na Trgu nebeškega miru v Pekingu je kitajska policija danes aretirala približno dvesto pripadnikov sekte falungong, ki jo je vlada pred letom in pol prepovedala. Po besedah očividcev je v množični aretaciji sodelovalo približno tisoč policistov in agentov v civilu, ki so s trga na silo neznano kam odpeljali protestnike. Tokratna demonstracija pripadnikov sekte, ki izvira iz budizma, je že druga v tem mesecu. Na dan obletnice ustanovitve Ljudske republike Kitajske, 1. oktobra, se je na istem trgu kljub strogim varnostnim ukrepom zbralo 600 pripadnikov falungonga, ki so na miren način protestirali proti prepovedi sekte. Današnja, čeprav nekoliko manj obsežna manifestacija, je bila bolj odločna, saj so pripadniki mimoidočim delili letake, na katerih kitajsko vodstvo in predsednika Jiang Zemina obtožujejo diktature in kršitve ustave. V prizadevanju za legalizacijo delovanja sekte, ki ima po neuradnih virih več članov kot kitajska komunistična partija (60 milijonov), je aprila lani približno 20.000 njenih pripadnikov obkolilo mestno četrt v Pekingu, kjer živijo najvišji partijski in državni voditelji. Pogajanja med vlado in predstavniki sekte, katere voditelj Li Honzhi živi v ZDA, so se lani končala miroljubno in z nekaterim obljubami, dva meseca kasneje pa so kitajske oblasti prepovedale dejavnost falungonga s pojasnilom, da so telesne vaje in meditacije falungonga šamanstvo, zaradi katerega je izgubilo smrt 1500 naivnih pripadnikov. Po poročilih neuradnih virov in agencij, ki spremljajo kršitve človekovih pravic na Kitajskem, so po prepovedi mnoge pripadnike sekte obsodili na prisilno delo, nekaj deset pa naj bi jih umrlo v zaporih. Pred dvema mesecema so kitajske oblasti sekti napovedale boj do njenega uničenja, mednarodna skupnost pa je Peking že nekajkrat pozvala k večji verski strpnosti. Po besedah francoskega predsednika Jacquesa Chiraca je tudi delegacija EU med nedavnim srečanjem na vrhu v Pekingu kitajskim oblastem izročila seznam zahtev, ki bi jih bilo potrebno urediti, med njimi pa je omenjeno tudi preganjanje članov falungonga.
O delovanju skupine za človekove pravice
26. 10. 2000 00.00
Na zasedanju delovne skupine za človekove pravice in manjšine, ki je popoldne potekalo v okviru dvodnevnega zasedanja delovnega omizja pakta stabilnosti za področje človekovih pravic in demokratizacije v Bukarešti, je Slovenija poročala o delovanju skupine in izvajanju projektov, ki jih je predložila in podprla ta delovna skupina, predstavili pa so tudi delo skupine v prihodnje.
Youssou N'Dour za razvoj interneta
25. 10. 2000 00.00
Senegalski glasbenik
Evropska konferenca Humor in zdravje
21. 10. 2000 00.00
Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije organizira drugo evropsko konferenco z naslovom Humor in zdravje, ki bo potekala od 16. do 18. novembra na Bledu, so sporočili organizatorji.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Britanija bo navezala diplomatske stike s Severno Korejo
19. 10. 2000 00.00
Britanski zunanji minister Robin Cook je danes v pogovoru za BBC napovedal, da bo London kmalu navezal diplomatske odnose s Severno Korejo. Cook je dodal, da to ne pomeni, da Velika Britanija podpira severnokorejski režim, temveč bo tako lahko prišlo do neposrednega dialoga med državama, v katerem bo priložnost omeniti tudi kršenje človekovih pravic.
'Cona brez mučenja' v Ljubljani
18. 10. 2000 00.00
Amnesty International je začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju, ki se ji je pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS). V Sloveniji se je kampanja začela s simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v trak "cona brez mučenja", kampanji s sloganom Naredite korak za svet brez mučenja pa se je pridružil tudi minister za notranje zadeve Peter Jambrek. Minister je podpisal listino, s katero se je zavezal, da bo Slovenija postala območje brez mučenja, kaznovanja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja do ljudi.
Nacionalizem še vedno ogroža stabilnost Evrope
17. 10. 2000 00.00
V Varšavi se je danes začela mednarodna konferenca o varovanju državljanskih in človekovih pravic, ki se jo udeležuje 400 predstavnikov iz 54 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in 130 mednarodnih nevladnih organizacij. Visoki komisar OVSE za manj šine Max van der Stoel, ki je odprl konferenco, je dejal, da nacionalizem še vedno ogroža stabilnost v Evropi, tudi po odhodu nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča. Po njegovih besedah ta grožnja še ni minila, saj veliko narodov še vedno igra na karto nacionalizma.
Izdelana Listina o temeljnih pravicah
16. 10. 2000 00.00
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je zadovoljno z izdelavo Listine o temeljnih pravicah, ki so jo na delovnem srečanju v francoskem Biarritzu 13. in 14. oktobra obravnavali voditelji držav EU. Dokument bo v okviru Unije obravnaval področje človekovih pravic, poleg državljanskih in političnih pravic pa bodo vključene tudi socialne in ekonomske pravice ter pravice s področja zasebnosti, bioetike in varovanja okolja. MZZ opozarja tudi na pomen in dosežke Sveta Evrope, katerega delovanje je posvečeno varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.