človekovih
Sankcije proti Avstriji neosnovane
04. 09. 2000 00.00
Poročilo treh modrecev o političnih razmerah v Avstriji, ki ga bodo konec tedna predali francoskemu predsedniku Chiracu, naj bi bilo za Dunaj ugodno, piše avstrijski tednik Format.
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Seja biroja Liberalne internacionale
02. 09. 2000 00.00
Na povabilo Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je potekala v Ljubljani seja biroja Liberalne internacionale (LI). Ena izmed glavnih tem seje biroja Liberalne Internacionale (LI) je bila priprava na kongres, ki bo konec oktobra v kanadskem mestu Ottawa. Konkresa LI se bo udeležil tudi predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je tudi podpredsednik LI, je povedal Dimitrij Rupel. Na kongresu, na katerem pričakujejo od 300 do 400 udeležencev, bodo natančneje oblikovali stališča LI zlasti do procesov globalizacije, je povedala predsednica biroja Annemie Neyts Uyttebroec.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00
Zloglasni britanski vohun se je predal
21. 08. 2000 00.00
Nekdanjega britanskega vohuna Davida Shaylerja so le nekaj ur po njegovi aretaciji spet izpustili na prostost. 34-letni "odpadniški" vohun se je po triletnem begu danes vrnil v domovino in se v spremstvu svojega odvetnika v Dovru predal britanski policiji. "Odpadniški" britanski vohun Shayler je v Francijo pobegnil pred tremi leti, ko je nekemu časopisu prodal zgodbo o vpletenosti britanske obveščevalne agencije MI-5 v načrtovanje atentata na libijskega voditelja Gadafija, ki jo je kasneje objavil tudi na internetu. Zgodbo so oblasti takrat odločno zanikale, Shayler pa pravi, da jo bo tokrat podprl z dokazi.
Pinochet bo zaslišan 9. oktobra
21. 08. 2000 00.00
Čilsko sodišče bo nekdanjega diktatorja Augusta Pinocheta, obtoženega kršenja človekovih pravic v času svoje vladavine, zaslišalo 9. oktobra, je danes povedal sodnik Juan Guzman, zadolžen za obtožnico proti Pinochetu.
Gorenjski sejem danes zapira vrata
20. 08. 2000 00.00
Gorenjski sejm v Kranju bo danes zaprl vrata jubilejnega 50. mednarodnega gorenjskega sejma, ki je največji klasični splošno prodajni sejem v Sloveniji in najstarejša sejemska prireditev pri nas. Število razstavljavcev se je letos povzpelo na 547, poleg domačih obrtnih in industrijskih delovnih organizacij pa so na njem sodelovala še različna podjetja iz 14 držav, so sporočili PPC Gorenjskega sejma Kranj.
Haider na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes na Bledu poudaril, da zahteve po odpravi Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov kot pogoj za vstop Češke in Slovenije v EU niso le želja Avstrije oziroma avstrijskega parlamenta, ampak je na to temo ustrezno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament, v kateri je poudaril, da je pogoj za širitev EU odprava sklepov, ki predstavljajo kršitev človekovih pravic. Kako bosta Slovenija in Češka tehnično odpravili sklepe - ali s spremembo ustave ali z ustrezno izjavo, se Haider noče vmešavati. Po njegovih besedah pa je logično, da se v državah članicah EU odpravijo vsi zakoni, ki predstavljajo diskriminacijo. Haider je Bled obiskal na povabilo blejskega Golf & Country Cluba ob današnjem golf turnirju, na katerem se meri 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine. Kot je poudaril, je turnir del dejavnosti družbe Brez meja, ki je nastala iz skupne kandidature treh dežel za olimpijske igre. Gre za idejo o sodelovanju dveh regij, ki sta v EU, in tretje tegije, ki si za članstvo v EU še prizadeva, poleg tega pa je to lep izraz regionalnizma, je dodal.
Tudi Demokratska stranka podpira smrtno kazen
16. 08. 2000 00.00
Ameriška Demokratska stranka je drugi dan nacionalne konvencije v Los Angelesu posvetila predstavitvi in sprejemu strankine platforme, v kateri so navedene prednostne naloge stranke in njenega morebitnega predsednika do konca naslednjega štiriletnega volilnega obdobja. Medtem ko je večina vsebine platforme nesporna, pa je vključitev podpore smrtni kazni v besedilo vnesla nekaj tihega razdora med strankinim levim krilom in večinskim sredinskim delom. Platforma je sestavljena iz treh večjih tematskih sklopov z zvenečimi naslovi - Blaginja, Napredek in Mir. Izpostavljeni so dosežki administracije Billa Clintona in Ala Gora na Severnem Irskem, prizadevanja za mir na Bližnjem vzhodu in zadnji balkanski vojni v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kakor tudi zavezanost nadaljnji širitvi zveze NATO. V skladu s potrjenim zanimanjem Gora za probleme okolja je v platformo uvrščeno prizadevanje za ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisije škodljivih plinov iz leta 1997, boj proti epidemijam, kot je aids, ter boj proti mamilom in organiziranemu kriminalu. Pozornost je posvečena tudi ameriški vojski, ki je, kot je razvidno iz platforme, najboljša na svetu, vendar je to prednost potrebno ohranjati z dobrimi plačami, urjenjem in izkoriščanjem tehnoloških prednosti.
Delo PIC-a v prvem polletju
14. 08. 2000 00.00
Neprofitni Pravno informacijski center (PIC) v Ljubljani je v letošnjem šestmesečnem obdobju obravnaval 1753 vlog, od tega jih je uspešno rešil 1368, in sicer predvsem s področja delovnega in socialnega prava, družinskega prava, človekovih pravic ter stanovanjskega prava. Ukvarjali pa so se tudi s problematiko tujcev, beguncev, državljanstva, varstvom okolja in urejanjem prostora, statusnim pravom, ugovorom vesti vojaških dolžnosti ter pravom in kulturo. PIC je leta 1998 ustanovilo sedem nevladnih organizacij, s ciljem nudenja brezplačne pravne pomoči primarno nevladnim organizacijam, vendar so zaradi velikega povpraševanja svoje delovanje usmerili tudi na pomoč socialno ogroženim posameznikom, je za STA povedal vodja PIC Primož Šporar. Omenjeni center opravlja zlasti svetovalno preventivno dejavnost in pravno pomoč za mirno rešitev spora.
Slovenija poroča pred Odborom ZN
03. 08. 2000 19.57
Na 57. zasedanju Odbora ZN za odpravo rasne diskriminaciji, ki od 31. julija do 5. avgusta poteka v Ženevi, je Slovenija predstavila začetno in periodično poročilo o uresničevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, je sporočila slovenska misija pri ZN v Ženevi.
Vojaški duhovnik - nov poklic v Slovenski vojski
03. 08. 2000 15.05
V okviru ministrstva za obrambo (MORS) deluje skupina, ki naj bi v nekaj mesecih pripravila sistemskopravno podlago za vpeljavo duhovne oskrbe v Slovensko vojsko (SV). Poleg ZRJ in Albanije je namreč Slovenija ena od redkih držav, ki še ni uredila področja duhovne oskrbe v svoji vojski, je povedal tiskovni predstavnik MORS Tadej Burgar. Po njegovih besedah omenjeno področje, ki sodi v sklop temeljnih človekovih pravic, nezadovoljivo ureja t.i. navodilo o uresničevanju pravic vojaških obveznikov med opravljanjem vojaške službe do izpovedovanja vere iz leta 1992.
London obtožen kršenja pravice do zasebnosti
02. 08. 2000 11.57
Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da mora Velika Britanija plačati nekemu homoseksualcu s sinonimom ADT odškodnino v višini 50.063 ameriških dolarjev, ker ga je britansko sodišče obsodilo zaradi sodelovanja v skupinskem spolnem odnosu. Sodniki v Strasbourgu so odločilo, da je britansko sodišče leta 1996 kršilo osmi člen evropske konvencije o človekovih pravicah in s tem poseglo v zasebno življenje obtoženega. ADT je bil obsojen potem, ko je policija na njegovem domu našla video posnetke, na katerih so bili posneti ADT s štirimi drugimi moškimi med skupinskim spolnim odnosom.
Miren protesten shod v Ljubljani
29. 07. 2000 14.31
Status začasnega zatočišča naj bi po priporočilih Združenih narodov in EU trajal največ pet let. Osebe z začasnim statusom v Sloveniji imajo ta status že osem let; ves ta čas nimajo pravice do dela, obseg zdravstvenega zavarovanja ni določen, čas bivanja pa jim ni uradno priznan, so na transparent zapisali člani Amnesty International Slovenije, ki so se dopoldne zbrali na Prešernovem trgu v Ljubljani. Z mirnim protestnim shodom, ki se ga je udeležilo približno 50 protestnikov, so želeli opozoriti na probleme na področju varstva človekovih pravic beguncev.
Na Bledu predvsem o JV Evropi
28. 07. 2000 16.52
Vsi si želimo boljšega prihodnjega tisočletja, a za to se moramo soočiti z napakami preteklosti. Evropa svojih mrtvih sicer ne šteje več v milijonih, vendar pa civilisti vse bolj postajajo tarča, je na konferenci Evropa na prehodu tisočletja - vrednote in konflikti, ki danes poteka na Bledu, poudaril predsednik Parlamentarne skupščine Sveta Evrope lord Russell-Johnston. Največ pozornosti so udeleženci namenili razmeram na Jugovzhodu Evrope in Čečeniji, pri čemer so se pokazala nekatera nasprotna stališča.
Iščeta se ustavni sodnik in ombudsman
27. 07. 2000 18.06
V jutrišnjem uradnem listu bosta objavljena poziva predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov kandidatov za mesto ustavnega sodnika ter za prosto mesto varuha človekovih pravic.
Zakon o tajnih podatkih skozi prvo obravnavo
27. 07. 2000 18.06
Državni zbor je brez razprave skozi prvo obravnavo pospremil predlog zakona o tajnih podatkih, ki bo določil temeljna načela, skupne osnove in standarde enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov.
Hombach o Paktu stabilnosti
27. 07. 2000 14.57
Koordinator Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo Bodo Hombach je posvaril pred zavirajočim birokratizmom s strani mednarodnih organizacij pri obnovi JV Evrope. Ob prvi obletnici obstoja pakta je Hombach njegovo delovanje na splošno ocenil kot pozitivno, kljub temu pa je bil do nekaterih zadev danes v Bruslju kritičen.
Modreci bodo na Dunaju tri dni
26. 07. 2000 20.53
Trije modreci, ki jih je na željo Evropske unije imenovalo Evropsko sodišče za človekove pravice, bodo v petek prispeli na tri- in ne dvodnevni obisk, kot je bilo sprva predvideno, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. V petek naj bi se modreci najprej srečali s predstavniki avstrijske vlade, med temi z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuesslom in zunanjo ministrico Benito Ferrero-Waldner, zvečer pa še s predsednikom Thomasom Klestilom.
Burno o Ebnerjevem pismu
26. 07. 2000 20.28
Zunanji minister Lojze Peterle se je moral na današnji seji odbora DZ za mednarodne odnose (OMO) soočiti s številnimi očitki na račun njegovega dela in predstavljanja Slovenije v tujini. Burno razpravo je sprožilo pismo sopredsedujočega skupnemu odboru slovenskega in Evropskega parlamenta, poslanca Michla Ebnerja, štirim predsednikom - slovenske države, DZ, vlade in ustavnega sodišča. V pismu Ebner opozarja, da na letošnje parlamentarne volite v Sloveniji ne bi smela pasti niti senca dvoma zaradi neuveljavitve referendumske odločitve in razsodbe ustavnega sodišča glede volilnega sistema. Več članov OMO je menilo, da je pismo nenavadno. Zunanji minister je na očitke odgovoril, da zanj pismo ni nenavadno in da je v povezavi s političnimi kriteriji za vstop v EU iz koebnhavnskega svežnja, ki zadevajo spoštovanje človekovih pravic in delovanje demokracije.
Preiskava zaradi programa za nadzor e - pošte
26. 07. 2000 13.16
Predstavniki senata so na odgovor poklicali odgovorne pri ameriški zvezni policiji FBI, ki je v preteklih treh letih razvila in uporabila program za nadzor elektronske pošte. Program se imenuje Carnivore (mesojedec) in omogoča nadzor elektronske pošte, vendar mora biti nameščen na strežnikih ponudnika spletnih storitev. Predstavniki kongresa so želeli vedeti kako dolgo je FBI še nameraval skrivati obstoj tega programa in kako so nameravali zaščititi uporabniško pravico do zasebnosti. FBI zatrjuje, da pošte niso pregledovali brez sodnega naloga, ki je potreben v tovrstnih akcijah. Carnivore je bil nameščen na 25 strežnikih, uporabili pa so ga za zbiranje obremenilnih podatkov pri šestih zločinskih dejanjih in pri desetih napadih na državno varnost. Skupine za pravice državljanov so že zahtevale dostop do programske kode, zaskrbljeni pa so tudi predstavniki kongresa, saj menijo da gre za morebitno neustavno kršenje osnovnih človekovih pravic.
Pučnik o predlogu spremembe ustave
24. 07. 2000 18.32
Odbor za zaščito ustave je zaskrbljen zaradi odločitve ZLSD, DeSUS, LDS in SLS+SKD Slovenske ljudske stranke o podpori predlogu Mirana Potrča (ZLSD), da se s ''kozmetičnimi popravki'' v ustavo zapiše proporcionalni volilni sistem, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik tega odbora Jože Pučnik. Omenjeni volilni sistem je bil po njegovih besedah na referendumu leta 1996 ''strahotno'' poražen, saj je zanj glasovalo le ''približno deset tisoč volivcev, v nasprotju z večinskim dvokrožnim volilnim sistemom, ki ga je podprlo približno pol milijona volivcev''. Takšen predlog, pravi Pučnik, je torej v nasprotju z referendumsko odločitvijo, ki jo je potrdilo tudi ustavno sodišče. Po prepričanju odbora zato ni dopustno, da bi zakonodajna oblast preglasovala sodno, ko gre za varovanje človekovih pravic, referendumska odločitev pa bi morala biti bistveno napotilo poslancem pri kakršnikoli spremembi ustave.
Srečanje pod ''materjo vseh lip''
22. 07. 2000 17.44
Tokratno tradicionalno srečanje državnikov in politikov pod krošnjo častitljive Najevske lipe blizu Črne na Koroškem je bilo že deseto po vrsti. Poleg predsednika Milana Kučana so se srečanja med drugimi udeležili tudi nekateri poslanci v državnem zboru, državni svetniki, varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, župani koroških občin in France Bučar, ki je bil slavnostni govornik na prvem srečanju pod Najevsko lipo. Predsednik Kučan je v svojem govoru med drugim tudi poudaril, da je velika prednost demokracije v odgovorni svobodi besed in dejanj vseh dejavnikov v politiki. Med odgovorna dejanja sodi, tako Kučan, tudi zadnja pobuda večine parlamentarnih strank, s katero bo DZ kot edini zakonodajalec s spremembo ustave in ustavnim zakonom določil volilna pravila, po katerih bomo volili na državnozborskih volitvah. Predsednik je izrazil tudi prepričanje, da je ta pobuda znamenje, da smo v Sloveniji sposobni imeti koalicijo razuma, pameti in treznosti in da bo dobila podporo zahtevane večine. Prvo srečanje pod Najevsko lipo je avgusta leta 1991 pripravila občina Ravne na Koroškem v sodelovanju s krajevno skupnostjo Črna. Kasneje so so vidnejše osebnosti iz slovenskega političnega življenja pod staro lipo pri kmetu Najevniku zbrale vsako leto julija, srečanje pa je po reformi lokalne samouprave prešlo v organizacijo občine Črna na Koroškem. Najevsko lipo štejejo za najstarejšo na Slovenskem, zato jo nekateri imenujejo tudi ''mater vseh lip''.
''Problem so zdrave samske ženske''
21. 07. 2000 19.08
Stališče liberalne demokracije je, da odrekanje pravice do umetne oploditve samskim ženskam pomeni kratenje ustavnih pravic in manjvrednost ženske brez partnerja, je zagovarjala poslanka Darja Lavtižar Bebler. Med daljšim nastopom je poslanka opozorila na svojevrsten paradoks oziroma ''slovenski unikum'', ko naj bi se del stroke skliceval na mednarodne konvencije o človekovih in otrokovih pravicah samo zato, da bi določenim ljudem onemogočili uveljavitev njihovih pravic. Ker vsak četrti otrok živi v enostarševski družini, se Beblerjeva sprašuje, če smo torej zato Slovenci nekvalitetni.
DZ imenoval tri namestnike ombudsmana
21. 07. 2000 13.40
Državni zbor je na izredni seji imenoval tri namestnike varuha človekovih pravic: Aleša Butalo, Franca Jamnika in Jerneja Rovška.
Kitajska odpoklicala svojega veleposlanika
20. 07. 2000 08.35
Kitajski veleposlanik v Sloveniji Wu Junfeng se je včeraj poslovil od slovenskih kolegov na zunanjem ministrstvu, saj ga je Peking odpoklical. Vzrok odpoklica uradno ni znan, v javnosti pa se že pojavljajo razlage, da naj bi bil odpoklic povezan z nedavnim obiskom predsednika kitajskega parlamenta Li Penga. Kot je znano so Li Penga pred slovenskim parlamentom pričakali demonstranti, kitajska stran pa je zadnji dan obiska odpovedala njegovo srečanje s predsednikom vlade Andrejem Bajukom.
Je Slovenija nedemokratična država?
19. 07. 2000 22.02
Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.
Diktator še vedno z imuniteto
19. 07. 2000 21.33
Čilsko vrhovno sodišče je danes začelo razpravo o odvzemu parlamentarne imunitete nakdanjemu čilskemu diktatorju, 84-letnemu generalu Augustu Pinochetu, ki ga obtožujejo za zločine proti človeštvu in kršenje človekovih pravic v času njegovega režima od 1973 do 1990, so sporočili sodniški viri. Prvi je odvzem Pinochetove parlamentarne imunitete zahteval čilski sodnik Juan Guzman, ki je preučeval 146 tožb. Te so proti nekdanjemu diktatorju vložili državljani od leta 1998 naprej. Do konca Pinochetove diktature leta 1990 je bilo ubitih najmanj 3200 političnih nasprotnikov, več desettisoč ljudi pa je bilo izgnanih. Za približno 1200 osebami se je izgubila vsaka sled.
Kučan bo ponovil poziv za kandidate
18. 07. 2000 19.35
Predsednik repubike Milan Kučan se je z vodji poslanskih skupin ter poslancema narodnosti posvetoval o možnih kandidatih za prosto mesto sodnika ustavnega sodišča, za člana sveta Banke Slovenije in za varuha človekovih pravic. Kot so po posvetovanjih sporočili iz predsednikovega kabineta, se je odločil, da bo ponovil javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic. O tem, ali bo ponovil tudi javni poziv za zbiranje predlogov za sodnika ustavnega sodišča, se bo odločil v kratkem, državnemu zboru pa bo poslal predlog, naj za člana v 11članskem svetu BS ponovno imenuje Dušana Zbašnika, ki mu je že marca potekel šestletni mandat.
Kučan s poslanskimi skupinami
18. 07. 2000 08.36
Predsednik republike Milan Kučan se bo danes posvetoval z vodjami poslanskih skupin parlamentarnih strank o položaju, ki je nastal ob neizvolitvi Ivana Bizjaka za varuha človekovih pravic, ter o kandidatu za sodnika ustavnega sodišča RS. Pogovarjal se bo tudi o zamenjavi člana v enajstčlanskem svetu Banke Slovenija Dušana Zbašnika, ki mu je že marca potekel šestletni mandat.