človekovih
Danes in jutri volilni molk
14. 10. 2000 00.00
Od polnoči dalje velja v Sloveniji predvolilni molk pred jutrišnjimi parlamentarnimi volitvami. Trajal bo do nedelje, 15. oktobra, do 19. ure, ko se bodo zaprla vsa volišča.
Bajuk zavrača Kučanove navedbe
13. 10. 2000 00.00
Popoldne je premier Bajuk ostro zavrnil navedbe v včerajšnjem
Hrvaška vlada sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ
12. 10. 2000 00.00
Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela dokument o sodelovanju z ZRJ, v katerem poudarja, da bo popolna normalizacija odnosov z ZRJ mogoča le ob razvoju demokratičnih procesov v tej državi. Vlada v Zagrebu v dokumentu tudi podpira zmago opozicijskega kandidata Vojislava Koštunice na predsedniških volitvah v ZRJ, saj po njenih ocenah pelje k utrditvi in stabilizaciji političnih razmer v regiji in ZRJ po 13-letni diktaturi Slobodana Miloševiča. V zvezi s politiko Evropske unije do držav, vključenih v proces stabilizacije in pridruževanja, hrvaška vlada opozarja na nujnost enakega ocenjevanja dosežkov vsake od držav, pa tudi na doslednost izvedbe politike, ki jo je EU striktno izvajala od aprila leta 1997. Ta politika med drugim vključuje zaščito človekovih pravic in pravic manjšin, spoštovanje resolucij Varnostnega sveta ZN in mirovnih procesov v regiji, spodbujanje vrnitve beguncev in izgnancev ter sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, je še navedeno v dokumentu hrvaške vlade. Hrvaška vlada tudi poudarja, da je zanjo nesprejemljivo, da Slobodan Milošević na kakršenkoli način še naprej deluje na jugoslovanskem političnem prizorišču. Po mnenju Hrvaške morajo namreč Milošević in druge osebe, osumljene ali obsojene zaradi vojnih zločinov, storjenih na Hrvaškem, v BiH in na Kosovu, in se nahajajo na ozemlju ZRJ, odgovarjati za zločine oziroma morajo biti izročene haaškemu sodišču. Hrvaška vlada tudi ocenjuje, da imajo vse države naslednice nekdanje SFRJ pravico do nasledstva. Hrvaško vodstvo v dokumentu poudarja tudi pomembnost odnosov do BiH, pri čemer poziva ZRJ, da kot podpisnica daytonskega sporazuma prispeva k njegovi izvedbi in podpre napore, da BiH kot samostojna in celovita država zagotovi stabilnost ter politični, gospodarski in socialni napredek.
Mesić pozdravil napoved Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v ZN
12. 10. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na današnji novinarski konferenci pozdravil napoved jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunice, da bo ZRJ zaprosila za članstvo v Združenih narodih, tako kot so to storile ostale države naslednice nekdanje SFRJ. "Po našem mnenju je zelo dobro, da bo ZRJ zaprosila za sprejetje v ZN, saj bo to olajšalo tudi reševanje vprašanja nasledstva. Prav tako nas veselijo izjave Koštunice, da ZRJ ne bo vztrajala pri kontinuiteti SFRJ, ampak da imajo vse države nekdanje Jugoslavije enake pravice pri sukcesiji," je dejal Mesić. Na vprašanje, ali bo Hrvaška vztrajala, da mora ZRJ prehoditi isto pot in izpolniti iste pogoje za vstop v mednarodne organizacije, kot jih je morala Hrvaška, je Mesić odgovoril, da je popolnoma vsem jasno, da mora ZRJ izpolniti vse, kar zahteva mednarodna skupnost. "Novim oblastem v Beogradu je treba dati čas, da oblikujejo vlado in vzpostavijo vse institucije. Zatem morajo biti izpolnjeni vsi pogoji. V prvi vrsti sta to sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji in spoštovanje človekovih pravic. Srbija ne more računati na pomoč mednarodne skupnosti, če ne izroči Slobodana Miloševića in ostalih, ki jih išče haaško sodišče," je poudaril Mesić.
Konec prvih pogajanj leta 2002
10. 10. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v Luxembourgu dejal, da se bodo po mnenju Evropske komisije prva pogajanja z državami kandidatkami za članstvo lahko končala leta 2002.
Schüssel o odnosih s Slovenijo
08. 10. 2000 00.00
Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je v pogovoru za nedeljsko izdajo hrvaškega dnevnika Novi list med drugim zatrdil, da so slovensko-avstrijski odnosi dobri ter da je treba vprašanje avnojskih sklepov reševati z dialogom. Po njegovih besedah rešitev odprtih vprašanj med državama ne bo odvisna od izida bližnjih parlamentarnih volitev v Sloveniji.
Odgovor Bajuka na Kučanove kritike
07. 10. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku republike Milanu Kučanu pisno odgovoril na njegove ponedeljkove javne kritike glede dveh pisem, ki jih je poslal Komisiji za demokracijo skozi pravo pri SE oz. t.i. Beneški komisiji. Premier je med drugim izrazil prepričanje, da prošnja za mnenje omenjene komisije Sloveniji ne bo povzročila zunanjepolitične škode niti zmanjšala njen ugled. Zavrnil pa je tudi očitke o nezaupanju vlade v slovenske demokratične ustanove.
16 dolarjev za grozote v Auschwitzu
04. 10. 2000 00.00
Niti ena noč v življenju Joszefa Schneiderja ne mine brez podoživljanja grozot, ki so se mu pripetile, potem ko je bil leta 1944 iz rodne Madžarske deportiran v Auschwitz. Odškodnina, ki mu jo je za to, kar je preživel v nacističnem koncentracijskem taborišču, dodelila madžarska vlada, je samo še dodala sol na rano, ki se nikoli ne bo zacelila. Madžarska vlada mu je namreč izplačala 16 dolarjev odškodnine za smrt njegovih petih bratov, ki so umrli v Auschwitzu. Madžarska je edina vzhodnoevropska država, ki izvaja program odškodnin za kršenje človekovih pravic med drugo svetovno vojno, majhne vsote pa opravičujejo z desetletji komunistične vladavine, ki so osiromašila državo.
Protesti pred češkim veleposlaništvom
04. 10. 2000 00.00
Okoli 100 demonstrantov - nasprotnikov ekonomske globalizacije je popoldan protestiralo pred češkim veleposlaništvom. Razlog njihovega protesta je bilo nasilje čeških policistov nad demonstranti minuli teden v Pragi, med njimi pa je bilo tudi nekaj Slovencev.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
Prepoved diskriminacije je človekova pravica
27. 09. 2000 00.00
Odbor ministrov pri Svetu Evrope je danes v Strasbourgu sprejel protokol Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki prepoveduje vsakršno obliko diskriminacije. Protokol bo 41 držav članic SE začelo podpisovati na konference evropskih ministrov za človekove pravice, ki bo 4. novembra v Rimu, so sporočili iz Sveta Evrope. Protokol št. 12 govori o tem, da ne sme biti nihče izpostavljen kakršnikoli obliki diskriminacije s strani javnih oblasti, niti iz kakršnegakoli razloga.
Jordanska kraljica Rania rodila hčerkico
26. 09. 2000 00.00
Jordanska kraljica Rania je v noči na torek rodila hčerko. To je po 6-letnem princu Huseinu in 4-letni princesi Iman že tretji otrok jordanskega kralja Abdullaha II. in najmlajše kraljice na svetu, 30-letne Ranie. Kraljica sicer vodi več projektov za izboljšanje položaja žensk in otrok v kraljestvu in komisijo za varstvo človekovih pravic.
Ruska duma kritizira brutalnost v Čečeniji
21. 09. 2000 00.00
Ruska duma je danes zaradi kršitev človekovih pravic kritizirala obe strani vpleteni v čečensko vojno. Glavni krivci za kršitve v tej kavkaški republiki so "mednarodni teroristi in njihovi domači somišljeniki," je dejal poročevalec Aleksander Tkačov pred poslanci v Moskvi. Toda tudi ruska armada in policija sta dopustili kršenje človekovih pravic, je po poročanju ruske tiskovne agencija Interfax dejal Tkačov.
Ferrero-Waldner o pravicah manjšin
21. 09. 2000 00.00
Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je danes na 11. Evropskem kongresu narodnih skupnosti v Osojah na avstrijskem Koroškem kandidatke za članstvo v Evropski uniji spomnila, da je spoštovanje človekovih pravic, vključno s pravicami manjšin, eden od kriterijev za članstvo v EU. V Evropi in svetu še vedno obstajajo države, v katerih varstvo in podpora manjšin skoraj da ne obstaja, je še dodala Ferrero-Waldnerjeva. Ferrero-Waldnerjeva je poudarila, da je skrajni čas, da države priznajo raznolikost svojih državljanov, obstoj manjšin in legitimne interese pripadnikov manjšine, pri čemer pa ni izrecno navedla nobene države. V povezavi s tem je Ferrero-Waldner poudarila, da je za zaščito manjšin odgovorna vsaka posamezna vlada.
Ciper obtožuje Turčijo
20. 09. 2000 00.00
Evropsko sodišče za človekove pravice je danes začelo zasedanje v meddržavnem procesu, v katerem Ciper obtožuje Turčijo kršenja človekovih pravic. Predsednik sodišča Luzius Wildhaber se je skupaj z 20 evropskimi sodniki odločil, da bo zasedanje kljub odsotnosti obtožene strani, turške vlade, potekalo, saj se ga udeležuje delegacija desetih odvetnikov in svetovalcev ciprskih Grkov ter nikozijske vlade.
Konferenca o policiji in etiki
19. 09. 2000 00.00
V prostorih Visoke policijsko-varnostne šole v Ljubljani bo od 21. do 23. septembra potekala tretja bienalna konferenca z naslovom Policija v srednji in vzhodni Evropi: etika, integriteta in človekove pravice. Po mnenju organizatorjev bo konferenca omogočila resno razpravo o idejah, teorijah, metodah in raziskovalnih rezultatih ter vsakodnevnih praksah na področjih, ki so vsebinsko tesno povezana z etiko, integriteto in človekovimi pravicami v povezavi z opravljanjem policijske dejavnosti. Letošnja konferenca je posvečena 50. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o človekovih pravicah in predstavlja vsebinsko nadaljevanje srečanj, ki jih je Visoka policijsko-varnostna šola pripravila že leta 1996 in 1998.
Brainscore- breztelesna komunikacija
18. 09. 2000 00.00
V Cankarjevem domu si bo mogoče od četrtka dalje petkrat ogledati predstavo Brainscore, delo konceptualnih umetnikov Darija Kreuha in Davida Grassija, dveh računalniških strokovnjakov Tadeja Fiusa in Iztoka Lapanje in več sodelavcev, ki temelji na tehnologiji "prevajanja" sklopov podatkov, človekovih možganskih valovanj in gibanja oči v svet virtualne resničnosti.
''Širitev EU na Vzhod da, toda...''
15. 09. 2000 00.00
Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenhalter je danes v Gradcu izjavil, da se bo zavzel za to, da bi kmalu organizirali posvet o jedrski elektrarni Krško, in da bi avstrijski parlament sprejel podobno resolucijo, kot jo je v zvezi s češko JE Temelin. Dejansko to pomeni, da je stališče FPÖ, da bi morali soglasje k zaključku pogajanj na področju energije med Slovenijo in EU pogojiti s slovenskimi zagotovili o zaprtju JEK, je menil Westenhalter in še dodal, da bi morala biti avstrijska "jedrska politika" sedaj bolj usmerjena v Krško kot pa Temelin.
Clinton bo prejel nemško nagrado
13. 09. 2000 00.00
Nagrado mu bodo podelili 20. septembra v Beli hiši. Žirija želi z nagrado Clintonu izreči priznanje za njegova prizadevanja za boj proti zatiranju in konfliktom na svetu. Po mnenju žirije ameriški predsednik vidi svet kot globalno skupnost, svojo moč kot predsednik pa je uporabil tudi za opozarjanje na zlorabe človekovih pravic in promocijo miru na nemirnih območjih. Med dobitniki omenjene nagrade so že nekdanji francoski predsednik Francois Mitterrand, južnoafriški predsednik Nelson Mandela, palestinski voditelj Jaser Arafat in nekdanji jordanski kralj Husein.
SLS vabi člane SKD
12. 09. 2000 00.00
SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka je danes v enem od ljubljanskih hotelov zbrala, kot so zapisali v sporočilu za javnost, nekdanje člane krščanskih demokratov, ki so se v mesecih pred združitvijo strank bolj ali
Presenečenja na taboru SLS+SKD
10. 09. 2000 00.00
Na mariborskem snežnem stadionu je potekal 1. tabor združene SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Dober mesec pred volitvami so
Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.
Prvi dan Vrha tisočletja
07. 09. 2000 00.00
Kučan poudaril pomen znanja
07. 09. 2000 00.00
Okrogle mize o izzivih 21. stoletja, ki ji je predsedoval predsednik singapurske vlade Goh Chok Toh, se je za zaprtimi vrati udeležila prva skupina 40 voditeljev držav, med njimi tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sodelujoči so svoja stališča izražali brez vnaprej pripravljenih govorov, pri čemer je Kučan po lastnih besedah poudaril pomen znanja v sedanjih procesih globalizacije.
Kračun predal akreditive
06. 09. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun je v torek ameriškemu predsedniku Clintonu predal poverilna pisma. Veleposlanik Kračun je Clintonu prenesel pozdrave predsednika Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta ter poudaril, da si tako Slovenija kot ZDA prizadevata za razvoj demokracije v svetu, tesnejše politične in gospodarske vezi v mednarodni skupnosti, zaščito človekovih pravic ter varnost in stabilnost v Evropi, zlasti na Balkanu.
Sankcije proti Avstriji neosnovane
04. 09. 2000 00.00
Poročilo treh modrecev o političnih razmerah v Avstriji, ki ga bodo konec tedna predali francoskemu predsedniku Chiracu, naj bi bilo za Dunaj ugodno, piše avstrijski tednik Format.
Butros Gali pomagal Ruandi da kupi orožje
03. 09. 2000 00.00
Britanski tednik The Observer je poročal, da je nekdanji generalni sekretar Združenih narodov Butros Butros Gali v času, ko je bil egiptovski zunanji minister, pomagal pri prepričevanju egiptovske vlade, naj proda orožje režimu v Ruandi. Z orožjem, ki ga je Egipt v letih 1990 in 1993 prodal Ruandi, je hutujski režim od aprila do julija 1994 pobil več kot 800.000 Tutsijev in režimskih oporečnikov, še piše The Observer, ki vpletenost Butrosa Galija utemeljuje na podlagi dokumentov, ki so jih našli na ruandskem veleposlaništvu v Kairu.
Seja biroja Liberalne internacionale
02. 09. 2000 00.00
Na povabilo Liberalne demokracije Slovenije (LDS) je potekala v Ljubljani seja biroja Liberalne internacionale (LI). Ena izmed glavnih tem seje biroja Liberalne Internacionale (LI) je bila priprava na kongres, ki bo konec oktobra v kanadskem mestu Ottawa. Konkresa LI se bo udeležil tudi predsednik LDS Janez Drnovšek, ki je tudi podpredsednik LI, je povedal Dimitrij Rupel. Na kongresu, na katerem pričakujejo od 300 do 400 udeležencev, bodo natančneje oblikovali stališča LI zlasti do procesov globalizacije, je povedala predsednica biroja Annemie Neyts Uyttebroec.
Clinton v Kolumbiji
30. 08. 2000 00.00