Avstrija

Podčetrtku srebrno priznanje

11. 09. 2000 00.00

Komisija evropskega združenja Entente Florale, ki ocenjuje urejenost evropskih mest in vasi, je po končanem ocenjevanju minuli petek, v kraju Broughshane na Severnem Irskem razglasila rezultate. Iz Slovenije sta letos na tekmovanju sodelovala Nova Gorica in Podčetrtek. V kategoriji mest je Nova Gorica prejela bronasto priznanje, Podčetrtek pa v kategoriji vasi srebrno priznanje.

Kučan govoril s Klestilom

08. 09. 2000 00.00

Slovenski predsednik Milan Kučan se je po govoru na vrhu tisočletja na sedežu OZN v New Yorku z avstrijskim predsednikom Thomasom Klestilom pogovarjal o širitvi EU in zapletu med državama, povezanim z Avnojskimi sklepi. "Thomas Klestil je dejal, da se bo Avstrija še naprej zavzemala za širitev EU, ki je v interesu Avstrije, EU in evropske prihodnosti. Avstrija Sloveniji priznava, da je ena od enakopravnih naslednic nekdanje Jugoslavije," je dejal Kučan. Predsednika Slovenije in Avstrije pa sta na pogovoru ugotovila, da obstaja razlika glede priznavanja Avstrijske državne pogodbe in mnenja, ali je slovenski zakon o denacionalizaciji diskriminatoren do avstrijskih državljanov. O vprašanju, če bo Slovenija lahko vstopila v EU kot nasledstveni podpisnik Avstrijske državne pogodbe, se bo potrebno pogovarjati, če bo to vprašanje postalo aktualno.

Poročilo modrecev Chiracu

08. 09. 2000 00.00

Trije modreci Evropske unije predlagajo odpravo sankcij 14 članic EU proti Avstriji. V poročilu naj bi pisalo, da je "diplomatska osamitev Avstrije kontraproduktivna, zato je potrebno sankcije odpraviti. Kazenski ukrepi so v Avstriji sprožili celo nacionalistične občutke, predvsem zato, ker so jih avstrijski državljani v nekaterih primerih napačno razumeli kot sankcije proti njim". Francoske oblasti so sporočile, da se prizadevajo za posvetovanje s trinajstimi partnericami EU, s katerimi bi skupaj preučili zaključke poročila treh modrecev v zvezi s sankcijami proti Avstriji. Britanska vlada je poročilo treh modrecev Evropske unije o notranjepolitičnih razmerah v Avstriji preučila, vendar želi o možnih ukrepih razpravljati še z drugimi članicami na ravni EU, je povedala tiskovna predstavnica britanskega zunanjega ministrstva. Luksemburški premier Jean Claude Juncker pa je ob robu neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v Versaillesu poudaril, da večina predsednikov držav in vlad 14 držav članic EU, ki so februarja letos proti Avstriji uvedle sankcije, meni, da bi jih morali čim prej odpraviti.

Avstrija o Schüsslovih izjavah

06. 09. 2000 00.00

Sinoči so na avstrijskem veleposlaništvu v Ljubljani tudi uradno pojasnili sobotne izjave avstrijskega kanclerja Wolfganga Schüssla o Avnoju oziroma slovenskem nasledstvu nekdanje Jugoslavije. Avstrijska vlada zatrjuje, da gre za nesporazum, izjav o predsedniku Kučanu pa ne komentira. Odpravnik poslov na avstrijskem veleposlaništvu Martin Pammer je dejal, da avstrijska vlada ni in tudi nikoli ne bo zahtevala formalne odprave avnojskih sklepov.

Sankcije proti Avstriji neosnovane

04. 09. 2000 00.00

Poročilo treh modrecev o političnih razmerah v Avstriji, ki ga bodo konec tedna predali francoskemu predsedniku Chiracu, naj bi bilo za Dunaj ugodno, piše avstrijski tednik Format.

Poročilo modrecev bo ugodno za Avstrijo

03. 09. 2000 00.00

Avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner je ob robu neformalnega srečanja zunanjih ministrov Evropske unije v francoskem Evianu danes izrazila prepričanje, da bo poročilo treh modrecev o avstrijskih političnih razmerah za Avstrijo ugodno, kar bo ustvarilo dobro podlago za odpravo sankcij, ki jih je štirinajst držav EU uvedlo proti Avstriji zaradi sodelovanja svobodnjakov (FPÖ) v dunajski vladi. Ferrero-Waldnerjeva je še dejala, da Avstrija ne pričakuje le ukinitve sankcij, temveč tudi njihovo dejansko odpravo. Sicer zunanji ministri EU danes nadaljujejo neformalno srečanje. Osrednja tema pogovorov je razprava o prihodnosti EU, beseda pa naj bi tekla tudi o ukrepih proti režimu jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševiča.

Avstrijski pohod ob slovenski meji

02. 09. 2000 00.00

Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".

Pritiski za odpravo avnojskih sklepov

02. 09. 2000 00.00

Vodja poslanske skupine avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Peter Westenthaler je danes še okrepil zahteve po odpravi avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Po njegovih besedah brez tega dejanja Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU. Avstrija bo storila vse, da bo s pogajanji dosegla odpravo določil o izgonu in razlastitvi, je v pogovoru za avstrijski radio zatrdil Westenthaler. Po njegovem mnenju je to mogoče.

Deset let slovenske diplomacije

01. 09. 2000 00.00

Na Brdu pri Kranju je bil sinoči sedmi redni letni posvet slovenske diplomacije. Zunanja politika in diplomacija pa sta ostali v senci predvolilnega obdobja in zapletov med predsednikom države, predsednikom vlade in zunanjim ministrom zaradi zahteve po odpoklicu petih diplomatov. Z liste petih sta na posvet prišla le dva.

So Haiderjeve zahteve upravičene?

30. 08. 2000 00.00

V zadnjih tednih se o avnojskih sklepih pri nas veliko govori, čeprav malokdo natančno ve zakaj gre. Jörg Haider je te sklepe označil kot dovoljenje za ubijanje in razseljevanje ljudi, česar po njegovem nobena civilizirana država ne bi smela imeti v svoji ureditvi. Za kaj pri razvpitih sklepih sploh gre?

Pogovori o odprtih vprašanjih med državama

30. 08. 2000 00.00

Zunanja ministra Slovenije in Avstrije Lojze Peterle in Benita Ferrero - Waldner sta se na evropskem forumu v avstrijskem Alpbachu, pogovarjala o odprtih vprašanjih med državama.

Češka nuklearka in članstvo v EU

30. 08. 2000 00.00

Češki predsednik Vaclav Havel je včeraj zavrnil povezavo med vključevanjem Češke v EU in vprašanjem češke jedrske elektrarne Temelin. "Jedrske energije ne prepoveduje noben zakon petnajsterice", poudarja češki predsednik. Havel je sicer izrazil pripravljenost, da z avstrijskim kolegom Thomasom Klestilom preučita vprašanje elektrarne, ki stoji kakih 60 kilometrov od avstrijske meje. Po besedah tiskovnega predstavnika vlade na Dunaju Avstrija ne bo privolila v zaključek poglavja energetike v čeških pristopnih pogajanjih, če Češka ne bo zagotovila ustreznih varnostnih ukrepov v elektrarni.

Srečanje Podobnika z Busekom

28. 08. 2000 00.00

Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.

Scheibner o vstopu Slovenije v EU

28. 08. 2000 00.00

Avstrijski obrambni minister Herbert Scheibner je v pogovoru za današnjo izdajo dunajskega političnega tednika Format znova potrdil, da Slovenija in Češka ne moreta vstopiti v EU, dokler ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibnerjeva izjava tako ni v skladu z uradno izjavo, v kateri je avstrijsko zunanje ministrstvo v sredo sporočilo, da članstva Slovenije in Češke v EU ne bodo povezovali z vprašanjem odprave Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov. Scheibner je poudaril, da države kandidatke za vstop v EU ob vstopu v unijo ne bi smele imeti predpisov, ki so bili podlaga za izgon in pobijanje več sto tisoč ljudi. Pojasnil je, da ti predpisi niso v skladu z načelom EU, ki hoče biti skupnost humanističnih, demokratičnih držav. Avstrijski obrambni minister je še dodal, da v primeru, da Slovenija in Češka ne bosta odpravili Avnojskih sklepov in Beneševih dekretov, ti dve državi nista zreli za sprejem v EU. Avstrijski svobodnjaki (FPOe) so pooblaščencu vlade za širitev EU (OeVP) Erhardu Buseku očitali, da ni primeren za položaj, ki ga opravlja. Pojasnili so, da pri državah kandidatkah zbuja napačna pričakovanja in tako dolgoročno otežuje realistično razpravo z njimi. Poslanec FPOe Matin Graf pa je Busekovo izjavo, da svobodnjaki povezujejo odpravo Beneševih dekretov z vstopom Češke v EU, kar ne ustreza vladnim smernicam, označil za napačno. Predstavnik narodnostnih skupin in nekdanji pravosodni minister Harald Offner je opozoril na manjšinske standarde in zaščito narodnostnih skupin v EU in ob tem dejal, da ni prav, da bi bodoče članice teptale te standarde. Ocenil je še, da zato ne gre zgolj za "dvostranski" problem, kot ga je označil Busek, temveč za problem celotne EU. Busek je v pogovoru za sredino izdajo avstrijskega časnika Kleine Zeitung zavrnil Haiderjeve grožnje, da bo Avstrija preprečila vstop Češke in Slovenije v EU, če ne bosta odpravili Beneševih dekretov oz. Avnojskih sklepov.

V prihodnje manj ministrstev?

22. 08. 2000 00.00

Danes je v vladno proceduro prispela novela zakona o vladi, ki bi zmanjšala število ministrstev, obenem pa poenostavila volitve predsednika vlade in ministrov. V četrtek bo novelo zakona obravnavala še vlada in če ga bo potrdila, bo že septembra na dnevnem redu državnega zbora.

Heider proti vstopu Češke in Slovenije v EU

13. 08. 2000 00.00

Avstrijski desničarski politik in nekdanji vodja svobodnjakov (FPOe) Joerg Haider namerava po poročanju avstrijskega časnika Kurier po odpravi diplomatskih sankcij Evropske unije proti Avstriji vstopiti v vlado. Haider naj bi zamenjal sedanjo vodjo svobodnjakov Susanne Riess-Passer na položaju namestnice avstrijskega kanclerja, v nedeljski izdaji navaja časnik. Položaj namestnika kanclerja bi Haiderju služil kot odskočna deska na čelo avstrijske vlade. Koroški deželni glavar Joerg Haider je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo APA sicer dejal, da se za zdaj nima namena vrniti v avstrijsko zvezno politiko, prav tako pa je zanikal spremembe na čelu FPOe. Na vprašanje APA, kdaj pričakuje odpravo sankcij EU proti Avstriji, Haider ni dal konkretnega odgovora, izrazil je le prepričanje, da bodo trije modreci, ki so pred kratkim obiskali Avstrijo, da bi preučili notranjepolitične razmere, enkrat zagotovo izdelali poročilo, ki bo omogočilo odpravo sankcij. Haider je ostro kritiziral avstrijskega vladnega odposlanca za širitev EU Erharda Buseka glede predvidenega vstopa Češke v petnajsterico. Avstrija po mnenju Haiderja ne bo podprla Češko pri njenih prizadevanjih za članstvo v EU, dokler ta ne bo odpravila Benešovih dekretov. Prav tako ne bo podprla vstopa Slovenije v EU, dokler ta ne bo odpravila skepov, sprejetih v Jajcu, je še dejal Haider.

Uspeh Škode v Zahodni Evropi

23. 07. 2000 13.28

Hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, češka tovarna avtomobilov Škoda, je v prvi polovici leta 2000 prodala približno 210.000 vozil, kar je za 5,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na trgih Zahodne Evrope se je prodaja povečala za 11,6 odstotka, od tega največ na Nizozemskem, kjer se je prodaja Škodinih avtomobilov povečala za 75,3 odstotka.

Je Slovenija nedemokratična država?

19. 07. 2000 22.02

Liberalna demokracija Slovenije je pripravila okroglo mizo na temo nediskriminatorne denacionalizacije. Nekdanja vladna stranka sicer priznava, da izvajanje zakona res poteka prepočasi, vendar denacionalizacija ne bi smela postati predmet izsiljevanja posameznih držav pri vključevanju v Evropsko unijo.

Hrvaška deležna spodbudnih besed

18. 07. 2000 08.16

Na obisku na zvezi NATO in na Evropski komisiji se je včeraj mudil hrvaški predsednik Stipe Mesić, ki je bil ob tej priložnosti v Bruslju znova deležen pohval na račun svoje države.

Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki

16. 07. 2000 09.47

Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je ''Zadnja postaja. Hrepenenje!'' Odprtje je bilo predvčarajšnjim na mostu čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Nastopili sta pihalni godbi iz Bad Radkersburga in Gornje Radgone, Boris Ostan z dramskim odlomkom, Janez Škof s pesmimi, pevska zbora iz Avstrije in Slovenije ter Liz King.

Največji potrošniki sadnih sokov

14. 07. 2000 07.44

Nemci so prvi v svetu po uživanju sadnih sokov, saj so v letu 1999 popili 40,5 litra sadnega soka na osebo, so povedali kmetijski predstavniki nemške zvezne dežele Porenje-Severna Westfalija. Največ so popili jabolčnika, in sicer 12 litrov na osebo v enem letu, in pomarančnega soka (9,5 litra na osebo v enem letu). Na drugem mestu po pitju sadnih sokov je Avstrija s 37,4 litra soka na osebo, tretje mesto pa si s 30 litri zaužitega soka na osebo v enem letu delijo ZDA in Švica. Nemški proizvajalci sadnih sokov so leto 1999 končali s tremi milijardami evrov prihodka, kar je za 410 milijonov evrov več kot v letu prej.

Schüssel optimističen

12. 07. 2000 17.11

Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je bil danes v Bruslju prepričan, da lahko poročilo treh ''modrecev'' o Avstriji, na podlagi katerega se bo štirinajst članic odločilo o morebitni ukinitvi diplomatskih sankcij proti Dunaju, pripelje le do pozitivne ocene o spoštovanju temeljnih vrednot v državi. Pri tem je Schüssel izrazil upanje, da bo poročilo pripravljeno zgodaj jeseni in hitro zatem sankcije ukinjene, tako da do referenduma o EU v Avstriji sploh ne bi prišlo. ''Sem optimist'', je izjavil Schüssel, ki se je v Bruslju sestal s predsednikom Evropske komisije Romanom Prodijem, pogovarjal pa tudi s celotno bruseljsko ekipo.

6. gledališka prireditve Meja na reki

12. 07. 2000 14.55

Dvojezične gledališke prireditve Meja na reki - Grenze im Fluss bodo v obmejnih in sosednjih mestih Gornja Radgona (Slovenija) in Bad Radkersburg (Avstrija) letos od 16. do 30. julija potekale že šestič. Tema letošnjih meje presegajočih gledaliških prireditev je Zadnja postaja. Hrepenenje! Sodelovalo bo več mednarodnih umetnikov, med drugim Erika Pluhar, Miguel Herz Kestranek, Cornelia Koendgen, Hans Piesbergen, Ernst Konarek, Zazie de Paris, Janez Škof, Boris Ostan, Jette Ostan Vejrup, Saša Pavček, Maja Novak in Jovita Dermota. Program obsega gledališke produkcije, gledališka gostovanja, literarne večere in matineje, koncerte, poseben program za otroke, skupinsko razstavo in simpozij.

Sprejet zakon o ustavni zaščiti manjšin

08. 07. 2000 09.37

Poslanci avstrijskega parlamenta so včeraj na svoji zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami soglasno sprejeli zakon o ustavni zaščiti v Avstriji živečih manjšin: romske, slovenske, slovaške, češke, hrvaške in madžarske. Gre za pomemben zakonski dokument, ki je na parlamentarno potrditev čakal celo desetletje in bo manjšinam zagotavljal vse narodnostne pravice, ki so sicer že zapisane v Avstrijski državni pogodbi.

Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi

07. 07. 2000 14.04

Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.

Haider nezaželen v Münchnu

05. 07. 2000 19.57

Nekdanji predsednik Avstrijske svobodnjaške stranke in koroški dežalni glavar Jörg Haider je v bavarski prestolnici nezaželen, je danes sklenilo vodstvo mestnega sveta v Münchnu, v katerem imata večino Nemška socialdemokratska stranka (SPD) in Zeleni. V odločitvi so še zapisali, da Haiderju ne smejo dati možnosti za javno nastopanje.

Parlamentarci danes pri koroških Slovencih

04. 07. 2000 11.29

Delegacija komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pod vodstvom predsednika Marijana Schiffrerja se bo danes v Pliberku srečala s predstavniki društva Kulturni dom Pliberk ter se podrobno seznanila s potekom gradnje doma in financiranjem. V delegaciji so podpredsednik Davorin Terčon ter člani Ivo Hvalica, Samo Bevk in Maria Pozsonec, je sporočil oddelek DZ za informiranje.

Haider za odpravo sankcij

03. 07. 2000 21.21

Ob začetku francoskega predsedovanja Uniji je avstrijski skrajno desničarski veljak Jörg Haider napovedal, da bo Avstrija blokirala vse letošnje reforme in načrte za razširitev Evropske unije, če ta ne bo odpravila diplomatskih sankcij proti Dunaju.

Ukrepi EU proti Avstriji ostajajo

29. 06. 2000 16.55

Dvostranski ukrepi 14 držav Evropske unije proti Avstriji zaenkrat ostajajo v veljavi, je danes v Lizboni sporočil portugalski premier in predsedujoči EU Antonio Guterres in napovedal, da naj bi prdsednik Evropskega sodišča za človekove pravice imenoval tri osebe, ki bodo ''proučile zavezanost avstrijske vlade skupnim evropskim vrednotam, vključno s pravicami manjšin, beguncev in priseljencev''.

Zaključek vrhunskega zasedanja EU

21. 06. 2000 19.01

Včeraj se je končalo dvodnevno vrhunsko zasedanje EU, na katerem so v prvi vrsti govorili o reformi skupnih institucij za zagotavljanje delovanja unije po sprejemu novih članic ter o razvijanju skupne varnostne in obrambne politike.