Avtor
Nova premiera v SLG Celje
20. 01. 2000 08.20
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) so pred novo premiero, že četrto v tej sezoni. Na malem odru, ki ga imenujejo Oder pod odrom, bodo danes krstno uprizorili delo Drage Potočnjak Alisa, Alica v režiji Matije Logarja - ''zgodbo o mučenju na ozadju vojne v Bosni in Hercegovini''. V predstavi, ki so jo sooblikovali dramaturg Krištof Dovjak, scenograf Jože Logar, kostumografka Darja Vidic in avtor glasbe Primož Ahačič, nastopa peterica igralk in igralcev na čelu z Barbaro Vidovič in Milado Kalezič.
Slikarstvo Janka Orača v galeriji Krka
19. 01. 2000 18.07
Od 20. januarja do 23. februarja bo v galeriji Krka na Dunajski cesti 65 v Ljubljani na ogled razstava slikarja Janka Orača. Avtor se je rodil leta 1958 v Celju, leta 1997 pa je diplomiral na šoli za risanje in slikanje - visoki strokovni šoli v Ljubljani pri prof. Dušanu Kirbišu. Najobsežnejši pregled svojega že dvajsetletnega ustvarjalnega dela je imel lani v novomeškem Dolenjskem muzeju. Imel je več kot 30 samostojnih razstav. Kot samostojni kulturni ustvarjalec živi in ustvarja v dolenjski metropoli.
Huzjanovi Vzglavniki neba in zemlje v Equrni
17. 01. 2000 14.55
V ljubljanski galeriji Equrna bodo v torek, 18. januarja, ob 19. uri odprli razstavo novejših slikarskih del Zdenka Huzjana. Ciklus slik manjših formatov je Huzjan, znan tudi kot avtor treh pesniških zbirk, poimenoval Vzglavniki neba in zemlje.
Odprtje razstave Lustri
17. 01. 2000 12.00
V torek, 18. januarja 2000 ob 21.00, bo v Galeriji KUD France Prešeren v Ljubljani odprtje razstave Lustri avtorja Andreja Štularja. Ob razstavi, ki bo prikazovala avtorjevo produkcijo s področja stripa in slikarstva, bo v dvorani KUDa predvajan izbor avtorjevih kratkih eksperimentalnih in animiranih filmov.
Retrospektiva del Billyja Wilderja
16. 01. 2000 18.11
Legendarni režiser in avtor številnih scenarijev Billy Wilder bo do konca januarja v Hollywoodu predstavil retrospektivo svojih najbolj znanih filmov. V okviru omenjene retrospektive bo mogoče videti 27 filmov tega 93-letnega filmskega ustvarjalca, ki je znan po filmih kot sta ''Kiss Me, Stupid'' in ''The Private Life of Sherlock Holmes''. Wilderjeva dela so bila 21-krat nominirana za filmsko nagrado oskar, dobila pa so šest oskarjev.
Umrl francoski pisatelj Alphonse Boudard
15. 01. 2000 17.58
Francoski romanopisec Alphonse Boudard je danes ponoči v starosti 74. let zaradi težav s srcem umrl v bolnišnici Saint-Georges v Nici, so sporočili iz bolnišnice. Boudard, rojen leta 1925 v Parizu, se je ukvarjal tudi s pisanjem scenarijev in dialogov za film, javnosti pa je bil znan predvsem kot avtor številnih romanov ter biografij znanih kriminalcev. Svoj literarni prvenec je doživel leta 1962 z delom ''Metamorphose des Cloportes''. Za roman ''Les combattants du petit bonheur'' je leta 1977 prejel francosko nagrado za književnost Renaudot, medtem ko je za avtobiografski roman ''Mourir d'enfance'' leta 1995 prejel veliko nagrado za roman pri francoski akademiji. Boudard se je v zadnjem času ukvarjal z novim romanom z naslovom ''Les Trois mamans du petit Jesus'', ki naj bi izšel predvidoma aprila.
Razstava Jernej Kopitar in evropska znanost
12. 01. 2000 11.18
V Mestni galeriji Ljubljana bodo jutri, 13. januarja, odprli razstavo Jernej Kopitar (1780-1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Razstavo s približno 500 eksponati iz te knjižnice in arhiva je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani, glavni avtor pa je Walter Lukan.
Natečaj Fotografija leta 2000
11. 01. 2000 14.46
Revija Emzin je že šestič razpisala <a href=http://www.fzs-zveza.si/index.html target=_new>natečaj</a> za najbolj uspelo fotografijo, tokrat za Fotografijo leta 2000. Natečaj traja do 31. januarja. Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 10. februarja v Cankarjevem domu.
Koncert harmonikarskih asov
10. 01. 2000 16.32
<A HREF=http://www.cd-cc.si/kup/kol9900/m1.htm target=_blank> Cankarjev dom </A>bo jutri zvečer v Štihovi dvorani gostil dva harmonikarska asa, domačina Bratka Bibiča in avstrijskega glasbenika Otta Lechnerja.
Fotografska razstava Janeza Marenčiča
06. 01. 2000 13.43
V Gorenjskem muzeju bodo ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Janeza Marenčiča z barvnimi posnetki iz zadnjega obdobja. Leta 1914 v Kranju rojeni avtor je bil dolga desetletja zvest črno-beli fotografiji, posebej v 50-ih in 60-ih letih se je uveljavil kot mojster krajinske fotografije. Marenčič je bil tudi pobudnik t.i. kranjske fotografske šole.
Roberto Zucco: svečenik in žrtev smrti
04. 01. 2000 16.21
Nova odrska interpretacija drame Roberto Zucco kultnega francoskega avtorja Bernarda-Marie Koltesa - delo izhaja iz zgodbe o morilcu lastnih staršev, v Primorskem dramskem gledališču ga bodo v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili v četrtek - temelji na dramaturški razčlembi Žanine Mirčevske, ki meni, da je Zucco ''zeitgeistovsko besedilo našega časa in družbe, katere glavni simptom je otopelost''. Glavni junak, morilec brez razloga - na odru ga bo zaigral Jernej Šugman (k.g.) - je s svojim močnim impulzom uničevanja in samouničevanja odziv na to družbo in obenem njen ''izdelek''. Avtor Koltes s tem svojim besedilom - zadnjim, ki ga je napisal pred prezgodnjo smrtjo leta 1989 - sicer ni želel spreminjati sveta.
Golobar preveden v slovaščino in francoščino
29. 12. 1999 14.25
Roman slovenskega pisatelja Jožeta Hudečka Golobar, ki ga je leta 1997 izdala založba Mihelač, je pravkar izšel v dveh prevodih v tujini, na Slovaškem in v Franciji. V prihodnjem letu se obeta še nekaj prevodov tega romana, tako srbski in nemški, verjetno tudi italijanski. Za Golobarja je avtor leta 1998 prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Roman je v slovaščini naslovljen Zbeh (Skrivač), v francoskem prevodu pa ima naslov L'homme aux pigeons.
Knjiga dr. Klemenčiča o Juriju Trunku
23. 12. 1999 18.27
Pri založbi Mohorjeva družba Celovec je izšla knjiga dr. Matjaža Klemenčiča Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike. Kot je v uvodni besedi zapisal Jože Velikonja, je knjiga predvsem dokument o politiku, katoliškem duhovniku in publicistu Juriju Trunku (1870-1973), o njegovi dobi in o krajih njegovega ustvarjanja, ''služi pa naj tudi kot dokument, ki bo olajšal bodoče analitično ocenjevanje slovenskih emigrantskih izkušenj, edinstvenih ali vzporednih z izkušnjami drugih emigrantov ali tudi družbe, ki je te emigrante sprejela''.
Slovenec v Beogradu 1987-1991
23. 12. 1999 17.59
Ob deseti obletnici padca berlinskega zidu je slovenski diplomat Milan Jazbec v samozaložbi izdal knjigo o slovenskem osamosvajanju z naslovom Slovenec v Beogradu 1987-1991. Knjiga je pričevanje o prelomnih dogodkih slovenske zgodovine, vendar s pogledom ''od zunaj''. Avtor je leta 1987, z diplomama iz novinarstva in obramboslovja, odšel v diplomatsko službo v Beograd, od koder se je 21. junija 1991 za zmeraj vrnil. Postal je konzul Republike Slovenije v Celovcu, nato delal v zunanjem ministrstvu, od konca leta 1996 pa je na Švedskem, kjer zdaj opravlja posle ''drugega'' človeka na veleposlaništvu RS v Stockholmu. Januarja letos je bil med kandidati za obrambnega ministra.
Atelje Gustava Klimta bodo preuredili
22. 12. 1999 16.00
Mednarodno združenje Arch Foundation namerava dunajski atelje Gustava Klimta (1862-1918), avstrijskega slikarja in vodilnega predstavnika dunajske secesije, preurediti v kulturni center. Avstrijsko finančno ministrstvo, ki je lastnik poslopja z ateljejem, je namreč napovedalo prodajo. Urad za zaščito nacionalne dediščine je doslej zavračal, da bi atelje uvrstili v kulturno dediščino, ker naj v njem ne bi bilo ohranjenih dovolj originalnih predmetov. Po besedah ustanoviteljice Arch Foundation Francesce Habsbourg je to še edina vila, v kateri je živel in ustvarjal Klimt, ki je še niso porušili. Klimt, avtor simboličnih stenskih slikarij, portretov in krajine, je v ateljeju deloval od 1912 do 1918. Tu je med drugim ustvaril tudi fresko v spomin na Beethovna.
Izvirno domače delo o renesansi
15. 12. 1999 20.18
Pri Študentski založbi je v zbirki Claritas izšlo izvirno domače strokovno delo o obdobju renesanse, knjiga Magična renesansa, v kateri Igor Škamperle, predavatelj zgodovine znanosti in renesančne kulture na filozofski fakulteti, pa tudi romanopisec, skozi niz esejev oz. razprav obdela in zasnuje portret tega pomembnega in prelomnega obdobja v človeški zgodovini in kulturi.
Ukradli rokopis Guliverjevih potovanj
15. 12. 1999 16.29
Iz javne knjižnice v severnoirskem Armaghu so včeraj ukradli 273 let star rokopis Guliverjevih potovanj. V knjižnico sta prišla oborožena moška, ki sta od knjižničarja zahtevala omenjeno knjigo Jonathana Swifta (1667-1745). Vrednost knjige, v kateri so tudi opombe, ki jih je avtor napisal lastnoročno, ocenjujejo na 45.000 dolarjev.
Vpis v gledališko-plesni abonma CD
14. 12. 1999 19.21
Gledališko-plesni abonma Cankarjevega doma za leto 2000 napoveduje osem izvrstnih predstav z vseh koncev sveta. Prvi se bo 26. januarja v Ljubljani predstavil v Venezueli rojeni in Veliki Britaniji delujoči koreograf in plesalec Javier de Frutos.
Fotografije Luciana Kleve
14. 12. 1999 14.26
V Krkini galeriji v zdravilišču Strunjan bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo originalnih fotografij iz ciklusa Pozabljena Istra znanega primorskega ustvarjalca Luciana Kleve. Razstava bo odprta do 13. januarja, pripravila pa jo je umetnostna zgodovinarka Nives Marvin.
Novo v ljubljanskih razstaviščih
09. 12. 1999 21.30
V galeriji Kralj in v Viteški dvorani Križank v Ljubljani so danes odprli razstavo s skupnim naslovom Litografije iz ateljeja Sqart. Odprta bo do 24. decembra. Razstavljene so grafike sedemnajstih slovenskih umetnikov, ki so v sklopu drugega tematskega projekta v koprskem ateljeju Janeza Mateliča in Ljerke Kovač ustvarjali v obdobju od leta 1996 do danes. Litografije so poleg njiju - oba sta grafika specialista - ustvarjali Zvest Apollonio, Boris Benčič, Bogdan Borčič, Jure Cihlar, Zmago Jeraj, Mira Ličen Krmpotič, Erik Lovko, Klavdij Palčič, Rudi Skočir, France Slana, Andraž Šalamun, Rudi Španzel, Biljana Unkovska, Tomo Vran in Huiqin Wang.
Je bil Frlec narobe razumljen?
08. 12. 1999 20.14
V aferi na zunanjem ministrstvu, ki so jo povzročile sporne izjave ministra Borisa Frleca na Kitajskem, je prišlo do pomembne prelomnice. Frlec trdi, da nikoli ni rekel, da je vprašanje človekovih pravic v Tibetu notranja zadeva Kitajske, kot je zapisano v Biltenu zunanjega ministrstva, zanika pa tudi vse, kar je v biltenu spornega.
Mladina izdala Smiljaničeve stripe
07. 12. 1999 20.25
Tednik Mladina je izdal prva dva od štirih načrtovanih albumov stripov Zorana Smiljaniča; prvi vsebuje vse tri dele stripa Hardfuckers, drugi pa dva vojna stripa, ''osamosvojitvenega'' z naslovom 1991 in fikcijskega Zadnja vojna. Avtor, ki se je na pobudo pokojnega Mladininega urednika Iva Štandekerja leta 1987 lotil stripovske obdelave aktualnih političnih tem in pri tedniku objavlja še zdaj, je po mnenju Maxa Modica postavil temelje sodobnemu slovenskemu stripu. Naslednja dva albuma s tremi stripi (Družinske zgodbe, 1945 in 1943) bosta izšla februarja.
Predstavitev knjige Svinčena leta
07. 12. 1999 14.11
V Peterlinovi dvorani Društva slovenskih izobražencev (DSI) v Trstu so sinoči predstavili knjigo novinarja, publicista in esejista Viktorja Blažiča z naslovom Svinčena leta, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Svinčena leta so druga knjiga Viktorja Blažiča, v njej pa avtor poda analizo in razmišljanje o načinu mišljenja, ki se je uveljavil v totalitarnem režimu v Sloveniji in Jugoslaviji zlasti po padcu Staneta Kavčiča in drugih liberalnih komunistov leta 1972.
Izid knjige Kako si pridobiš prijatelje
01. 12. 1999 07.53
V zbirki Za zdravo življenje založbe Mladinska knjiga je izšla knjiga z naslovom Kako si pridobiš prijatelje avtorja Dalea Carnegija, ki je, kot so pojasnili na včerajšnji predstavitvi dela v knjigarni Konzorcij, ena prvih knjig s področja osebnostne rasti in ravnanja z ljudmi; prvič je namreč izšla leta 1936.
Mednarodni festival risanega filma v Zagrebu
27. 11. 1999 18.18
V Zagrebu te dni poteka mednarodni festival risanega filma, v okviru katerega si je mogoče ogledati številne risane filme, ki so nastali na podlagi stripov. Obiskovalci pa lahko obiščejo številne razstave bolj ali manj starih stripov. Med nagrajenci omenjenega festival je tudi slovenski avtor Damijan Sovec.
Je stanovanjska varčevalna shema varna?
25. 11. 1999 20.08
Nacionalna stanovanjska varčevalna shema (NSVS) je nastala brez Banke Slovenije (BS) in bo preživela tudi njeno sramotno odločitev, saj je to uspešen vladni projekt v celoti namenjen ljudem, da bodo lažje rešili svoje stanovanjsko vprašanje. Če BS ne bo spremenila svoje odločitve glede obvezne rezerve na denar v shemi, bo moralo nadaljevanje NSVS v prihodnjem letu pospremiti še zakon, ki bo BS določil, da so to dolgoročne hranilne vloge, je za STA dejal direktor Stanovanjskega sklada RS Edvard Oven in avtor sheme. Minister za okolje in prostor Pavel Gantar je poudaril, da je sklep BS nemogoč in nesprejemljiv.
Predstavitev knjige ob 90-letnici Glasbene matice
24. 11. 1999 07.45
V tržaškem Kulturnem domu bodo v petek, 26. novembra, s slavnostno akademijo počastili 90-letnico delovanja Glasbene matice (GM) Trst. Ob tej priložnosti so danes predstavili knjigo z naslovom 90 let Glasbene matice Trst.
Aktivni v tržaškem Kulturnem domu
23. 11. 1999 13.47
V tržaškem Kulturnem domu sta se v enem večeru zvrstila dva dogodka: predstavitev knjige upokojenega dramskega igralca Aleksandra Valiča Sanje in resničnost - avtor se v njej spominja prvih letih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu po drugi svetovni vojni - in monodrama sarajevskega, v Sloveniji delujočega igralca in režiserja Zijaha A. Sokoloviča, ki je izvedel monodramo z naslovom Glumac... je glumac... je glumac.
Predstavitev knjige Medijski arhiv
22. 11. 1999 19.57
Predstavitev prevoda knjige Medijski arhiv, novosti v zbirki Koda Študentske založbe, spremlja obisk dveh članov nizozemske skupine Bilwet. Bilwet je psevdonim in kratica za Združenje za razvoj ilegalne znanosti, ki je kolektivni avtor ''zbirke nemediiranih manifestov, ultimativnih esejev in zaklinjanj,'' nastale v obdobju med letoma 1988 in 1995. Knjiga v prevodu Tanje Mlaker in strokovnem pregledu Marjana Kokota - njen izid sta podprla tako ministrstvo za kulturo kot zavod za odprto družbo Slovenije - bo zanimiva za vse, ki se sprašujejo, kam vodi omreževanje sveta in kaj to pomeni za medije, kakršne poznamo danes.
Nagrada Hermanna Hesseja švicarskemu pisatelju
20. 11. 1999 12.21
Literarno nagrado Hermanna Hesseja, ki jo podeljujejo vsaka tri leta, bo letos prejel švicarski avtor Markus Werner za roman Egipčan Heinrich. Žirija je v utemeljitvi poudarila, da je roman napisan v sodobni prozi, bogati in polni domišljije. Werner se v romanu poda na iskanje svojega egiptovskega prednika iz 19. stoletja.