Avtor

Izšla biblija popularne glasbe
23. 08. 1999 13.14
V času glasbenega sejma Popkomm '99 v Koelnu je izšla tudi ''biblija'' pop glasbe. Jahrbuch pop & kommunikation 1999/2000 obsega 304 strani, v njej pa je mogoče najti vse o temi pop kultura, prek 6000 naslovov glasbenih založb in kontaktnih oseb v tej zvrsti, služi pa tudi kot vodič skozi zbirko pogodb in dogovorov ter prinaša pomembne podatke o nagradah. Knjigo sta napisala Dieter Gorny in Juergen Stark. Gorny je vodja poslov pri televizijskem glasbenem programu VIVA, Stark pa je avtor številnih knjig o popularni glasbi in svetovalec sponzorjev in založb. Knjiga je temi primerno ''barvno popasto'' opremljena, naročiti pa jo je mogoče tudi po <A HREF=http://www.jahrbuchpop.de > internetu</A>. Na tem naslovu je najti tudi obsežno zbirko podatkov s pomembnimi informacijami o pop glasbi, ki so na voljo brezplačno.

Zbirka satir ob 75-letnici Ephraima Kishona
19. 08. 1999 09.51
Ob 75. rojstnem dnevu znanega izraelskega humorističnega pisca Ephraima Kishona (Herkules in sedem mačkic...) je njegova münchenska založba izdala zbirko vseh avtorjevih satir. V knjigi na 1122 straneh najdemo vsa humoristična dela, ki jih je Kishon napisal po letu 1961. Knjigo bodo izdali v omejeni nakladi, cena izvoda pa bo 49,90 marke.

Drama madžarskega predsednika v Ljubljani
13. 08. 1999 21.03
Nič nenavadnega ni, če se avtor gledališke drame udeleži njene predstave, je pa toliko bolj zanimivo, če je pisec tudi drugače znana osebnost; denimo predsednik države. To je sinoči storil madžarski predsednik Arpad Goencz, ko si je v ljubljanski drami ogledal svoje delo Madžarska Medeja v izvedbi hrvaškega gledališča Pecs.

Arpad Goencz z dramo in na pogovoru v Ljubljani
13. 08. 1999 12.54
Na pogovoru po (sinočnji) uprizoritvi drame Madžarska Medeja v izvedbi Hrvaškega gledališča iz madžarskega Pecsa (Pečuha) v ljubljanski Drami je avtor Arpad Goencz pokomentiral različne odrske interpretacije te njegove, po svetu največ uprizarjane drame, spregovoril o položaju pisateljev in cenzuri v obdobju komunizma, vlogi in odgovornosti pisateljev v demokratični družbi itd., omenil pa je tudi, da se bo po izteku mandata na položaju predsednika demokratične Madžarske z veseljem spet lotil literature; pogovor z madžarskim predsednikom, časnim gostom 47. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana je vodil novinar in literarni kritik Igor Bratož.

Madžarski predsednik se bo predstavil kot dramatik
10. 08. 1999 13.29
V okviru 47. mednarodnega poletnega festivala bo pojutrišnjem, 12. avgusta, v ljubljanski Drami gostovalo mlado Hrvaško gledališče Pecs (Pečuh) iz Madžarske, ki bo ljubljanskemu občinstvu predstavilo tragedijo madžarskega dramatika Arpada Goencza z naslovom Madžarska Medeja.

Umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran
01. 08. 1999 17.09
V Parizu je v 89. letu starosti umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran, avtor uspešnice Možje v belem. Saga v petih delih, ki so jo prevedli v 14 jezikov in po njej posneli tudi nadaljevanko, opisuje svet zdravnikov, poln sentimentalnih intrig. Soubiran se je rodil v Parizu leta 1910 kot sin častnika in leta 1933 diplomiral iz medicine. Leta 1939 so ga kot zdravnika mobilizirali v francosko vojsko, štiri leta kasneje pa je izdal svoje prvo delo, ki pripoveduje o njegovih vojaških izkušnjah. Knjigo so nemške oblasti sicer prepovedale, avtor pa je zanjo kasneje prejel nagrado Thophraste-Renaudot. Soubrin je v šestdesetih in sedemdesetih letih izdal še številne romane, med drugim Dnevnik žene v belem, Zgodbe v belem in Smrtni udarec.

Umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman
31. 07. 1999 17.36
V bavarskem mestu Waakirchen je v 87. letu umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman, nekdanji direktor Naroidne galerije iz Berlina in leta 1955 ustanovitelj razstave moderne umetnosti Documenta. Na kasselski Documenti je Haftman med drugim predstavil tudi dela Matissa, Picassa in Schneiderja. Haftman, ki se je rodil v poljskem mestu Glowno, je znan tudi kot avtor knjige Slikarstvo 20. stoletja iz leta 1954, ki je med temeljnimi deli umetnostne zgodovine.

80. obletnica priključitve Prekmurja k Sloveniji
31. 07. 1999 11.58
Ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji bo nocoj v Murski Soboti - torej prav na dan, ko so pred 80 leti vprašanje Prekmurja obravnavali na pariški mirovni konferenci - osrednja državna slovesnost. Počastitev jubileja se je sicer začela že zjutraj z budnico murskosoboškega pihalnega orkestra, zvečer pa bo v dvorani osnovne šole III na slavnostni akademiji, ki jo je pripravila delovna skupnost samostojnih umetnikov Okroglina iz Murske Sobote, zbrane nagovoril predsednik države Milan Kučan.

Razstava Željka Stevaniča na medmrežju
30. 07. 1999 16.07
Na <A HREF=http://www.2.arnes.si/guest/medianox >medmrežnem naslovu</A>, virtualni galeriji, ki jo že dobro leto vzdržuje MKC Maribor, je v juliju razstava fotografij avtorja Željka Stevaniča, rojenega leta 1975. Kustosinja razstave je Nataša Petrešin, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti.

Počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji
30. 07. 1999 11.30
Osrednja državna počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji bo v nedeljo, 1. avgusta, v Murski Soboti, prav na dan, ko so pred 80 leti vprašanje Prekmurja obravnavali na pariški mirovni konferenci, so sporočili z vladnega urada za informiranje. Osrednjo počastitev je pripravil poseben organizacijski odbor mestne občine, slavnostno akademijo pa delovna skupnost samostojnih umetnikov Okroglina iz Murske Sobote.

Otvoritev fotografske razstave o beloglavem jastrebu
30. 07. 1999 10.27
V informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Trenti bo danes ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri. Avtor razstave je Viktor Luskovec. Doslej je bila na ogled v Ilirski Bistrici, Kopru, Novi Gorici, Portorožu, Postojni, Škocjanskih jamah in Tržiču, skupno pa si jo je ogledalo že več kot 38 tisoč ljudi, so sporočili iz Triglavskega narodnega parka.

Beograd obtožil ZN za napad na Kosovo
20. 07. 1999 13.19
Jugoslovanska vlada je v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu obtožila misijo ZN na Kosovu (UNMIK), da je prekoračila svoj mandat, da je napadla suverenost ZRJ in da obravnava Srbe na Kosovu kot manjšino.

Vajgl zanika trditve o nevarnosti NEK
12. 07. 1999 14.31
Slovenski veleposlanik v Avstriji Ivo Vajgl je v odgovoru na nedavni članek v Neue Kronen Zeitungu, ki opozarja na nevarnost jedrske elektrarne v Krškem, opozoril na številne neresnice, ki jih navaja avtor članka.

Prva uprizoritev Peony Pavilion po 400 letih
10. 07. 1999 17.44
Prvič po 400 letih v New Yorku v teh dneh v celoti uprizarjajo Peony Pavilion, 20-urno kitajsko opero, ki so jo na Kitajskem v preteklosti označili za vraževerno, fevdalno in pornografsko.

Mihailov jutri v Mali galeriji
06. 07. 1999 14.59
V Mali galeriji na Slovenski cesti bodo jutri odprli razstavo fotografij Borisa Mihailova, ki jih je avtor posnel leta 1991 in jim dal skupni naslov Pri tleh. Zanimivo delo fotografa, rojenega leta 1938 v Harkovu, bo predstavljeno v ožjem izboru sedemdesetih fotografij.

Fotografije Ukrajinca Borisa Mihailova v Mali galeriji
04. 07. 1999 12.37
V Mali galeriji na Slovenski cesti bodo v sredo, 7. julija, ob 19. uri odprli razstavo fotografij Borisa Mihailova, ki jih je avtor posnel leta 1991 in jim dal skupni naslov Pri tleh.

Bukovnik pred preiskovalno komisijo
02. 07. 1999 21.16
Anton Bukovnik, pogojno suspendiran zaradi obelodanjenja ozadja afere Vič-Holmec, je na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo govoril o novih zarotah v vrhu notranjega ministrstva v času ministra Bandlja, pokazal pa je tudi nekaj dokumentov.

Fotografije razigranih Benetk Dušana Ježa
02. 07. 1999 13.15
V galeriji Krka v Ljubljani bodo 8. julija ob 19. uri odprli razstavo z naslovom Razigrano srce Benetk fotografa Dušana Ježa, ki nadgradnjo svojega gledanja na svet skozi fotografski objektiv utemeljuje predvsem z beleženjem neposrednosti in nenarejenosti ter črno-belo fotografijo.

Škrlj: Pri nastajanju dokumenta nisem sodeloval
24. 06. 1999 10.33
Na izjave nekdanjega državnega podsekretarja in nekdanjega direktorja uprave za organizacijo kadrov na notranjem ministrstvu Vinka Gorenaka, ki je v sredo kot priča nastopil pred člani parlamentarne preiskovalne komisije o aferi Vič-Holmec, se je odzval državni sekretar notranjega ministrstva Darko Škrlj. Zanikal je, da bi karkoli slišal o nastajanju dokumenta, ki bi kazal na vpletenost tujih obveščevalnih služb pri omenjeni aferi, še manj pa, da bi pri njegovem nastajanju sodeloval.

Zanimivosti z evropskega košarkarskega prvenstva v Franciji
21. 06. 1999 18.45
<B>Naši zadovoljni</B>

Umrl italijanski avtor Soldati, mojster psihoanalize
21. 06. 1999 12.30
Italijanski pisatelj in filmski režiser Mario Soldati, ki je veljal za mojstra literarne psihoanalize, je v soboto v starosti 92 let umrl v svoji vili ob ligurski obali v bližini La Spezie, je v nedeljo poročala italijanska televizija. Pisatelj, ki so mu kritiki izražali priznanje zaradi njegovega izrazitega zanimanja in občutka za moralne konflikte, je širši javnosti postal znan leta 1935 s knjigo spominov na bivanje v ZDA z naslovom America primo amore; avtor je z dveletno štipendijo študiral v New Yorku in prepotoval skoraj vso državo. V štiridesetih letih je objavil knjige Resnica o primeru Motta, Jezuitski prijatelj in Beg po Italiji. Svoje razkošno življenje in legendarno garderobo si je Soldati financiral s sodelovanjem pri več kot 30 filmih. Med drugim je sodeloval pri režiji monumentalnih del, kot sta Ben Hur ter Vojna in mir. Poleg tega je pisal televizijske serije, ukvarjal pa se je tudi s kriminalkami. Literarni sloves mu je leta 1954 prinesel roman Pisma s Caprija, za katerega je prejel ugledno italijansko nagrado Premio Strega. V knjigi Izpoved, ki je izšla leta 1955, je prikazal notranjo krizo mladega jezuita. Tudi Soldati, rojen 17. novembra 1906 v Torinu, je v rojstnem mestu obiskoval jezuitsko šolo. Kasneje je avtor, ki ga je povezovalo dolgoletno prijateljstvo z Grahamom Greenom, v Torinu in Rimu študiral filozofijo in umetnostno zgodovino.

Razstava Božidarja Jakca v Mestni galeriji
21. 06. 1999 09.31
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in filmov Božidarja Jakca. Razstava je nastala ob 100. obletnici rojstva umetnika.

Tarzan prvič kot risani film
20. 06. 1999 17.57
Eden najbolj priljubljenih junakov sedme umetnosti se vrača na filmska platna, tokrat kot junak risanega filma. V studijih Walta Disneya so namreč posneli prvi risani film o Tarzanu. Od leta 1912, ko je Edgar Rice Burroughs objavil prvo zgodbo o Tarzanu, je junak džungle navdihnil že več sto televizijskih nadaljevank, filmov, stripov in knjig. V Disneyevih studijih so pri snemanju risanega filma uporabili najsodobnejšo računalniško tehnologijo in tridimenzionalno animacijo. Avtor glasbe je znani britanski pevec Phill Collins, svoje glasove pa so posodili Tony Goldwyn (Tarzan), Minnie Driver (Jane), Glenn Close, Rosie O'Donnell in Nigel Hawthorne.

V ZDA ima kar vsako tretje gospodinjstvo orožje
18. 06. 1999 08.05
Tretjina ameriških gospodinjstev ima orožje, je pokazala študija v reviji Arhivi pediatrične in adolescenčne medicine. Študija je izšla dva meseca po tragediji v Coloradu, kjer sta dva srednješolca pobila dvanajst sošolcev in učitelja, potem pa napravila samomor. Anketa, ki so jo prek telefonov opravili po vsej državi in je zajela več kot 5000 gospodinjstev, je razkrila, da je orožje ponavadi shranjeno v hiši ali v družinskem avtu. V gospodinjstvih z otroki je dvakrat manj verjetno, da bi bilo orožje napolnjeno ali pa je pod ključem, ugotavlja Center za kontrolo in preprečevanje bolezni v Atlanti. Avtor študije tudi poudarja, da je bilo 5285 smrti otrok v ZDA tako ali drugače povezanih z orožjem, v zadnjih 17 mesecih pa je prišlo do šestih streljanj v ameriških srednjih šolah.

Vlado Miheljak: Kako deluje kurja farma
17. 06. 1999 15.25
Založba Fakultete za družbene vede in časopisna družba Dnevnik sta danes predstavili knjigo publicista Vlada Miheljaka Kako deluje kurja farma (Dnevnik političnega voyeurja).

Muhca - zadnja premiera Primorskega dramskega gledališča
17. 06. 1999 10.56
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo danes v Kanalu ob Soči premierno uprizorilo komedijo Muhca italijanskega renesančnega komediografa Angela Beolca Ruzanteja. To je obenem zadnja predstava letošnje sezone.

Razstava Božidarja Jakca - fotografa in snemalca v Mestni galeriji
16. 06. 1999 12.01
V Mestni galeriji Ljubljana bodo v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in filmov Božidarja Jakca. Razstava je je nastala ob 100. obletnici rojstva umetnika.

Na Edwardowi poroki bo moralo plemstvo v vrsto po hrano
16. 06. 1999 08.32
Na poroki britanskega princa Edwarda in Sophie Rhys-Jones se bodo morale povabljene kronane glave postaviti v vrsto pred bife.

Povojni poboji na Teznem še vedno vroča tema
07. 06. 1999 21.18
Zagrebški Večernji list je včeraj objavil obširen članek o množičnem grobišču pri Mariboru, kjer naj bi bilo po drugi svetovni vojni pobitih več tisoč ujetnikov, med njimi največ Hrvatov. Našteta so tudi imena domnevno odgovornih za poboj. Po pisanju časnika naj bi slovenska oblast vse skupaj skušala prikriti, posebej pa naj bi jih motilo pričanje Herme Milavec, da naj bi v pobojih sodeloval tudi oče premiera Drnovška.

Güntherju Grassu nagrada Princ Asturije za književnost
03. 06. 1999 19.12
Letošnjo nagrado Princ Asturije za književnost je dobil nemški pisatelj Günther Grass. Nagrada velja za ''špansko Nobelovo nagrado''. Grass je prvi nagrajenec zgodovini, ki ne piše v španščini. Nagrada znaša pet milijonov pezet (30.000 evrov), podelili pa so mu jo za ''izjemno literarno osebnost, kritični humanizem in moralno delovanje''.