Avtor
Aktivni v tržaškem Kulturnem domu
23. 11. 1999 13.47
V tržaškem Kulturnem domu sta se v enem večeru zvrstila dva dogodka: predstavitev knjige upokojenega dramskega igralca Aleksandra Valiča Sanje in resničnost - avtor se v njej spominja prvih letih Slovenskega narodnega gledališča v Trstu po drugi svetovni vojni - in monodrama sarajevskega, v Sloveniji delujočega igralca in režiserja Zijaha A. Sokoloviča, ki je izvedel monodramo z naslovom Glumac... je glumac... je glumac.
Predstavitev knjige Medijski arhiv
22. 11. 1999 19.57
Predstavitev prevoda knjige Medijski arhiv, novosti v zbirki Koda Študentske založbe, spremlja obisk dveh članov nizozemske skupine Bilwet. Bilwet je psevdonim in kratica za Združenje za razvoj ilegalne znanosti, ki je kolektivni avtor ''zbirke nemediiranih manifestov, ultimativnih esejev in zaklinjanj,'' nastale v obdobju med letoma 1988 in 1995. Knjiga v prevodu Tanje Mlaker in strokovnem pregledu Marjana Kokota - njen izid sta podprla tako ministrstvo za kulturo kot zavod za odprto družbo Slovenije - bo zanimiva za vse, ki se sprašujejo, kam vodi omreževanje sveta in kaj to pomeni za medije, kakršne poznamo danes.
Nagrada Hermanna Hesseja švicarskemu pisatelju
20. 11. 1999 12.21
Literarno nagrado Hermanna Hesseja, ki jo podeljujejo vsaka tri leta, bo letos prejel švicarski avtor Markus Werner za roman Egipčan Heinrich. Žirija je v utemeljitvi poudarila, da je roman napisan v sodobni prozi, bogati in polni domišljije. Werner se v romanu poda na iskanje svojega egiptovskega prednika iz 19. stoletja.
Druga papeževa knjiga v slovenščini
17. 11. 1999 17.52
Pri celjski Mohorjevi družbi je te dni izšla knjiga Karola Wojtyle Brat našega boga, ki jo je papež Janez Pavel II. napisal še pred nastopom funkcije pri svetem sedežu. Knjiga je nastala na podlagi zgodovinskega lika sv. Alberta, ki je v poljskem Krakovu v prejšnjem stoletju skrbel za brezdomce, gre pa za prevod druge Wojtylove drame v slovenščino. Kot je na današnji predstavitvi povedal avtor spremne besede Jože Faganel, je knjiga namenjena slovenskim izobražencem, ki lahko tako spoznavajo papeža še po drugi plati in ugotavljajo tudi, odkod črpa.
Kipar Plestenjak s ciklom mačk
16. 11. 1999 07.36
Kiparja Viktorja Plestenjaka se v zadnjem času spomnimo kot avtorja doprsnega kipa Antona Sovreta (1885-1963), lani postavljenega v njegovi rojstni Šavni Peči pri Hrastniku. Avtor, ki se je specializiral za portret, razstavlja pa ne prav pogosto, se zdaj v kiparski galeriji Latobia predstavlja z upodobitvami mačk. S to temo se ukvarja že kakšno desetletje, prvotno simbiozo ženskega telesa in mačke je kasneje nadomestilo upodabljanje samega obličja mačk, od nekdaj mističnih in mitičnih bitij. Plestenjak je za razstavo izbral upodobitve mačk v lesu, kamnu, siporeksu, bronu, glini, mnogostranska narava teh živali se kaže v mačkah mehkih, celo baročnih oblik, do tistih v kubističnih formah; za vse pa velja, da jim je avtor znal vdihniti dušo, je zapisala ob razstavi Semira Osmanagič.
Knjiga o kraji koles
13. 11. 1999 09.56
Nekdanji narkoman Chiel van Zelst je v Amsterdamu izdal knjigo z naslovom 100.000 Bike Valves, v kateri je priznal, da je ukradel 50.000 koles. Knjiga je v nizozemski prestolnici, kjer je kolo pogostejše prevozno sredstvo kot avto, povzročila veliko razburjenje. Dve največji izposojevalnici koles sedaj tožita založnika, ker sta prepričani, da je avtor knjige odgovoren za krajo nekaj sto koles, ki so jim jih ukradli zadnjih nekaj let. Sodnik do sedaj še ni odločil, ali bo prišlo do sojenja. Kraja koles v Amsterdamu predstavlja velik problem, saj policija na leto dobi več kot 7.000 prijav kraj, vendar ocenjujejo, da številka v resnici doseže 180.000. V knjigi avtor opisuje, kako ukrasti kolo in z njim zbežati. Tiskovni predstavnik amsterdamske policije je povedal, da van Zelsta ne morejo aretirati, saj ne morejo dokazati njegovih trditev o tatvinah, prav tako pa je potekel rok za tožbo. Van Zelst pa je v intervjuju za rotterdamski časopis Algemeen Dagblad povedal, da so ga prebivalci Amsterdama poimenovali amsterdamska pošast in dodal, da se opravičuje vsem, ki jim je ukradel kolo.
Predstava Gravitacija nič - Noordung spet preložena
12. 11. 1999 19.57
V Zvezdnem mestecu pri Moskvi so ponovno prestavili gledališko predstavo Gravitacija nič - Noordung, ki so jo nameravali izvesti v začetku naslednjega tedna v letalu, v katerem lahko za krajši čas ustvarijo breztežnostno stanje. Predstava je tokrat preložena na 14. december.
Ukradli vizijo nebes
12. 11. 1999 09.42
Ustvarjalci in distributerji filma What Dreams May Come Robina Williamsa so slikarju Louisu Jonesu ukradli vizijo nebes, naslikano na štirih Jonesovih slikah in jo uporabili v filmu. Družbi Polygram Filmed Entertainment Distribuiton in Interscope communications sta se s slikarjem pogodili za dva milijona dolarjev izplačila zaradi kršenja avtorskih pravic. Avtor slik, ki stanuje na obalah Virginije, je izjavil, da je z dogovorom zelo zadovoljen.
Izdali novo biografijo o papežu
05. 11. 1999 07.39
Ameriški pisatelj in teolog George Weigel je izdal avtorizirano biografijo o papežu Janezu Pavlu II. z naslovom Priča upanja: Življenje in delo Janeza Pavla II. Avtor tega obsežnega dela se je približno desetkrat srečal s poglavarjem rimskokatoliške cerkve in z njegovim dovoljenjem preučil sicer nedostopne zasebne arhive. Knjiga vsebuje še neobjavljena pisma, med katerimi so na primer papeževo pismo nekdanjemu sovjetskemu voditelju Leonidu Brežnjevu iz leta 1980, pismo kitajskemu politiku Deng Xiaopingu iz leta 1983 in pismo Mihailu Gorbačovu iz leta 1988. Po mnenju Weigla je 79-letni papež prej duhoven človek kot strateg, je zelo vedoželjen, odprt, spontan in ima zelo dober smisel za humor.
Marin Berovič v galeriji Kompas
04. 11. 1999 18.48
V Galeriji Kompas bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo del slikarja Marina Beroviča. Avtor, ki je magistriral na specialki za restavratorstvo in konservatorstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in doktoriral iz kemije, bo predstavil ciklus Znamenja na nebu. Dogodek bo popestrila predstavitev vrhunskih slovenskih vinarjev, Mirana Valdhuberja in Joška Renčela. Za glasbeni program pa bosta poskrbela Klarisa M. Jovanovič in Vano Pilon.
Renco Kosinožić, istrski fotograf, v Ljubljani
04. 11. 1999 15.14
V Cankarjevem domu bodo v sodelovanju z odprto univerzo Novigrad - Galerijo Rigo drevi odprl razstavo istrskega fotografa Renca Kosinožiča z naslovom Stari (znani) - novi (neznani) prostori.
Kravosov pogled na lastno otroštvo
03. 11. 1999 21.01
Slovenski pesnik Marko Kravos, od leta 1967 avtor več kot ducata pesniških zbirk v slovenščini, dveh večjezičnih in ene v italijanščini, je v proznem delu Kratki časi (s podnaslovom Trst iz žabje perspektive), ki je izšlo v letošnjem programu Knjižne zadruge - avtorskega založniškega društva slovenskih pisateljev, popisal svoja najzgodnejša leta, ki jih je preživljal pri sv. Ivanu v Trstu ''skozi otroške oči in dioptrijo žlahtne neposrednosti,'' kot se je izrazil njegov pesniški kolega Tone Pavček na predstavitvi v Društvu slovenskih pisateljev. Avtor pa je o teh ''spominskih slikah'' ali kratkih črticah dejal, da so ''zmes mnogih spominov in nekaj domišljije'' in ''pričevanje o nekdanjem koščku slovenske zemlje.'' To pisanje je zanj dragoceno tudi zato, ker je z vrnitvijo v otroštvo na novo ugledal tudi pot svoje poezije.
Nagrada Goncourt 1999 Jeanu Echenozu
02. 11. 1999 21.51
Najprestižnejšo francosko nagrado za literaturo Goncourt bo za leto 1999 prejel 52-letni francoski pisatelj Jean Echenoz za roman Odhajam (Je m'en vais), je danes sporočila žirija.
O krasnem novem svetu
27. 10. 1999 16.06
Režiser Eduard Miler, ki je na slovenskih odrih uprizoril že vrsto del sodobnih nemških dramatikov Achternbuscha, Muellerja, Brechta idr., bo v petek v Slovenskem mladinskem gledališču predstavil svojo interpretacijo Hinkemanna - ''drame o kruti, nečloveški družbi, v kateri je človek obsojen na moralni propad, še posebej, če se po čemerkoli razlikuje od povprečja in ga okolje zavrže''; avtor Ernst Toller, politični revolucionar, socialist in utopist, pred vzponom Brechtove dramatike znan in vpliven tudi na Slovenskem, je delo napisal v 20. letih med prestajanjem petletne zaporne kazni. Režiser poudarja, da je Hinkemanna ob pomoči dramaturginje Žanine Mirčevske v precejšnji meri obdelal, da bi se osredotočil na človekovo samouničevalnost na intimni in globalni oz. družbeni ravni.
Časopisje navdušeno nad novim filmom Andrzeja Wajde
25. 10. 1999 13.22
Časopisje v Varšavi je pred dnevi z navdušenjem sprejelo nov film poljskega režiserja Andrzeja Wajde z naslovom Mlostljivi gospod Tadej (Pan Tadeusz).
Pesniška zbirka Borisa A. Novaka
20. 10. 1999 15.49
Ob novi, že deseti pesniški zbirki Borisa A. Novaka, naslovljeni Alba, ki je v založbi Mladinska knjiga izšla v zbirki Nova slovenska knjiga, je čutiti, da je nastajala v obdobju, ko se avtor, tudi prevajalec in preučevalec starejših zvrsti poezije, poglobljeno ukvarja s provansalsko trubadursko liriko, o kateri je osebno tudi prepričan, da je najpomembnejši temelj evropske ljubezenske poezije.
Poljski animator Daniel Szczechura v Animateki
19. 10. 1999 18.10
V okviru novega projekta, poimenovanega Animateka, se bo v ljubljanski kinotečni dvorani drevi kot prvi predstavil eden izmed prvakov moderne poljske animacije Daniel Szczechura. Animateko so skupaj pripravili Slovenska kinoteka, Stripburger - Forum Ljubljana, sekcija animatorjev ASIFA - Slovenija pri Društvu slovenskih filmskih delavcev in ljubljanska Akademija za likovno umetnost. Praktični del projekta bo v filmskem programu, teoretični del pa bo potekal prek izdaje publikacij, predavanj in okroglih miz.
Slovenski literati končali skandinavsko turnejo
13. 10. 1999 15.19
Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Maja Novak se bodo danes vrnili v Ljubljano, potem ko so šest dni potovali po nordijskih prestolnicah in tam nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Pred odhodom bodo v Koebenhavnu obiskali mestne oblasti in jim izročili poslanico ljubljanske županje Vike Potočnik. Na začetku literarne turneje sta bila z njimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, ki pa sta zaradi obveznosti v Združenih državah prej zapustila slovensko pisateljsko ''karavano''.
Umrl avstralski pisatelj Morris West
10. 10. 1999 18.31
V Sydneyju je v 83. letu starosti za srčno kapjo umrl avstralski pisatelj Morris West, je danes sporočil njegov sin Chris O'Hanlon.
Premiera v SNG Maribor
08. 10. 1999 19.44
Delo ameriškega dramatika Eugena O'Neilla (1888-1953) Dolgega dne potovanje v noč, ki jo bodo drevi premierno uprizorili na odru SNG Maribor, je spremljala nenavadna usoda. Čeprav danes velja za najboljšo dramo, napisano v ZDA, je na uprizoritev čakala več kot desetletje, avtor, sicer pisec več kot 45 dram, je vse do svoje smrti vztrajal pri tem, da se nikoli ne uprizori. Mariborsko postavitev je po dramaturški zasnovi Igorja Lampreta zrežiral Zvone Šedlbauer, v glavnih vlogah družinskih članov nastopajo Minu Kjuder in Vlado Novak kot starša ter Nenad Tokalič in Vojko Belšak kot sinova, ob njih pa še Mirjana Šajinović.
Nemški slikar Foerg v Benetkah
08. 10. 1999 09.52
V slovenski galeriji ''A + A'' v Benetkah bodo jutri ob 18. uri odprli novo razstavo. S slikami in kipi se bo predstavil nemški umetnik Guenther Foerg. Avtor razstave je Andrej Medved. Galerija ''A + A'' sodi pod okrilje Obalnih galerij Piran, vodi jo Lidija Šircelj.
Izšla knjiga Krščanstvo 2000 let
07. 10. 1999 16.10
Založba Ognjišče je izdala knjigo Krščanstvo 2000 let, ki v obliki barvnega, ilustriranega zgodovinskega atlasa povzema zgodovino krščanstva od začetkov do danes. Knjiga je bila izdana že v več kot desetih jezikih, njen avtor je univerzitetni profesor cerkvene zgodovine na madridski univerzi Juan Maria Laboa, k slovenski izdaji knjige pa so dodani tudi pomembni dogodki in popravki iz slovenske cerkvene zgodovine. Poleg omenjene knjige so na današnji novinarski konferenci predstavili še knjigo profesorja in zdravnika Antona Prijatelja Bog daj zdravje, ki povzema Slomškovo delo za zdravo življenje skupaj z njegovimi nasveti, ki naj bi veljali še danes.
Janez Pirnat v Jakopičevi galeriji
06. 10. 1999 19.39
Pregledna kiparska razstava Janeza Pirnata, ki bo od 7. do 31. oktobra postavljena v ljubljanski Jakopičevi galeriji, bo zajela kar štiri desetletja umetnikovega ustvarjanja, ki svoj največji navdih najde v kamnu. Razstavo je avtor poimenoval ''6 krat 9'', naziv pa zajema prelomne letnice v njegovem ustvarjanju - od prvega ohranjenega dela iz leta 1949, prve samostojne razstave leta 1959 do tokratne predstavitve v letu 1999.
Marx mislec tisočletja
01. 10. 1999 18.52
Mislec tisočletja, ki se izteka, je po mnenju udeležencev v javnomnenjski raziskavi britanskega BBC glavni teoretik marksizma in avtor Kapitala Karl Marx (1818-1883). Na drugo mesto se je uvrstil avtor teorije relativnosti Albert Einstein, na tretjega pa Isaac Newton, ki je odkril zakon težnosti.
Pričevanja o dogajanju ob stari meji
30. 09. 1999 15.40
Založba Bogataj iz Idrije, ki je doslej izdala dobra dva ducata knjižnih naslovov z najrazličnejših področij, je v Ljubljani začela vrsto predstavitev knjige pričevanj in spominov Ob stari meji, ki jo je napisal Tomaž Pavšič. Avtor, do nedavnega konzul Slovenije v Trstu (1993-97) in sam rojen v Otaležu blizu nekdanje rapalske meje, je knjigo sestavil iz svojih spominov ter številnih neposrednih pričevanj domačinov in zgodb malih ljudi o življenju ob meji med Poreznom in Hotedršico, ki je - zarisana na podlagi mednarodne ''kupčije'' z Italijo in rapalske pogodbe leta 1920 - zarezala v narodno telo Slovencev in Primorce za več kot četrt stoletja ločila od matice.
Krst likovnega razstavišča
28. 09. 1999 14.44
Na ljubljanskem Magistratu bodo drevi ob 19. uri krstili novo likovno razstavišče. Prvi bo v osrednjem atriju na Mestnem trgu 1 razstavljal 35-letni domači slikar Janez Kardelj. Na slovesnosti bosta govorila Metka Rosbaud z oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri mestni občini Ljubljana ter pisatelj in kritik Jože Hudeček.
Drnovšek častni doktor
28. 09. 1999 11.05
Z odmevnim predavanjem o prispevku Slovenije k prizadevanjem za rešitev konfliktov v JV Evropi in o pogledih na prihodnji razvoj evropske varnosti je predsednik vlade Janez Drnovšek nastopil na slovesnosti na univerzi Wesleyan v ameriški zvezni državi Illinois, kjer mu je rektor univerze dr. Minor Myers podelil častni doktorat. Premier Drnovšek danes nadaljuje pot s predavanjem na univerzi High Point v Severni Karolini.
Rushdie prejel častni doktorat
26. 09. 1999 16.25
Salman Rushdie, avtor spornih Satanskih stihov, je na univerzi v belgijskem mestu Liege prejel častni doktorat za književnost. Ob svečani podelitvi doktorata je Rushdie dejal, da se je njegovo življenje izboljšalo, potem ko je iranska vlada lani preklicala njegovo smrtno obsodbo.
Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.
Stripburger v Skandinaviji
09. 09. 1999 17.21
Mednarodnega festivala stripa, ki od 8. do 14. septembra poteka v Atenah, se na povabilo organizatorja udeležujejo tudi predstavniki ljubljanske revije Stripburger ter avtorja Tomaž Lavrič in Zoran Smiljanič. Kot je STA izvedela od predstavnikov te specializirane revije, prireditev poteka kljub nedavnemu potresu v grški prestolnici in ''nekaj popokanim steklom razstavne dvorane''.