Avtor

Mixter ponuja pomoč pri iskanju piratov
14. 02. 2000 15.52
Nemški računalničar z vzdevkom Mixter trdi, da je avtor programa, ki so ga hackerji uporabili minuli teden, ko so ohromili spletne strani Yahoo, Amazon.com in CNN. Mixter hkrati opozarja, da z računalniškimi pirati nima nič opraviti, in celo ponuja pomoč pri njihovem iskanju.

Slovenska kultura tudi v Avstraliji
14. 02. 2000 13.00
V Prešernovem letu se bodo različne prireditve letos vrstile tudi v Avstraliji. Umetniški festival v Perthu trenutno gosti projekt Makrolab avtorja Marka Peljhana, ki bo v sodelovanju z umetniško galerijo Zahodne Avstralije potekal vse do konca aprila.

Umrl je Charles M. Schulz
14. 02. 2000 11.29
V soboto je v Santa Rosi umrl risar stripov Charles M. Schulz, avtor priljubljenega Snoopyja, Charlija Browna, Linusa, Lucy in drugih stripovskih junakov. Smrt ga je doletela en dan pred zadnjim izidom stripa Peanuts (Oreščki) v nedeljskih ameriških časopisih. V zadnjem stripu vidimo Charlija Browna, ki po telefonu sporoča, da je Snoopy zaposlen s pisanjem, medtem ko zamišljeni Snoopy za pisalnim strojem nagovarja svoje drage prijatelje. V nadaljevanju teksta se Charles Schulz zahvaljuje vsem oboževalcem in urednikom za njihovo podporo in ljubezen ter oznanja svojo upokojitev. Strip in uredniški roki so postali namreč prevelik napor za avtorja, ki se je bojeval s črevesnim rakom. Življenje pa je hotelo, da se je poslovil od sveta hkrati s svojim stripom - skoraj dobesedno po uredniški klavzuli v pogodbi, ki mu je določala, da se bo strip končal z njegovo smrtjo.

Animateka v kinoteki
13. 02. 2000 10.02
V Slovenski kinoteki bodo v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v novi kinotečni seriji, ki so jo poimenovali Animateka, predstavili akademskega kiparja, ilustratorja, avtorja stripov in animatorja Mikija Mustra. Muster je še vedno najbolj znan kot avtor danes že legendarnega stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.

Prestižna nagrada za posnetek kosovskega begunca
11. 02. 2000 18.25
Letošnjo nagrado za reportažno fotografijo World Press Photo bodo podelili danskemu fotografu Clausu Bjornu Larsenu za prodorno črno-belo podobo ranjenega kosovskega begunca, so sporočili danes v Amsterdamu.

Fotografska razstava Maria Vidorja
09. 02. 2000 18.27
V mali galeriji Cankarjevega doma bodo drevi ob 20. uri odprli fotografsko razstavo, ki jo je avtor Mario Vidor naslovil Mannequin.

Kekec kontra Rožletova banda v KUD-u
07. 02. 2000 10.16
Nocoj bo v KUD-u France Prešeren premiera burkaško-satiričnega muzikla <I>Kekec kontra Rožletova banda</I>. Pesnik, dramatik, režiser in igralec Andrej Rozman Roza, je zasnoval predstavo, ki govori o tem, kako tudi iz najbolj srčkanih otrok ponavadi zrastejo zoprni odrasli. Režija tokratne predstave je kolektivno delo gledališča in za namišljenega režiserja Vidka Špeglja avtor pravi, da je znano le to, da ima težave z vidom in koncentracijo, zaradi česar je njegov pogled na predstavo razdrobljen.

DZS predstavila dva nova slovenska romana
04. 02. 2000 14.44
Pri DZS so na današnji novinarski konferenci predstavili izid dveh najnovejših romanov iz zbirke Drzni znanilci sprememb, in sicer romana Za znoret Zorana Hočevarja in Grenki Med avtorja Andreja Skubica.

Slike dr. Antona Dolenca
03. 02. 2000 16.41
V galeriji zavoda Republike Slovenije za transfuzijo krvi na Šlajmerjevi ulici v Ljubljani bodo drevi ob 19. uri odprli samostojno razstavo slik 69-letnega zdravnika in slikarja Antona Dolenca. Razstava zajema tako starejša kot novejša Dolenčeva platna. Avtorja bo predstavil dramski igralec Jože Logar.

Ogled kapele z mozaiki patra Rupnika v Vatikanu
02. 02. 2000 19.31
Letošnji Prešernov nagrajenec jezuit pater Marko Ivan Rupnik je skupini slovenskih novinarjev in likovnih strokovnjakov v vatikanski Apostolski palači danes razkazal kapelo Redemptoris Mater (Odrešenikove matere), katere notranjost je Rupnik s sodelavci v minulih treh letih v celoti obnovil in okrasil z mozaikom. To je prvo veliko umetniško delo Slovana oziroma Slovenca v Vatikanu doslej.

Nagrajenec natečaja Mohorjeve družbe
02. 02. 2000 15.09
Nagrajenec natečaja Mohorjeve družbe ob 10. obletnici slovenske državne osamosvojitve je roman Jutranjice za Slovenijo avtorja Alojza Rebule. Po mnenju žirije si je avtor nagrado prislužil s široko pahljačo motivov in oblikovalskih prijemov besedne umetnosti in z elegantnimi prehodi od himničnih opisov slovenske pokrajine - takih hvalnic o njej po mnenju žirije nismo brali že od Cankarjevega Kurenta - do visoko intelektualnih dvogovorov o filozofiji zgodovine.

Samomorilska stran na internetu buri duhove
02. 02. 2000 08.08
Anonimna spletna stran v nizozemščini, ki daje napotke, kako narediti samomor, na Nizozemskem buri duhove. Stran je sprožila razprave v nizozemskem parlamentu in zahteve po spremembi stališča vlade glede nadzora interneta. Vladajoči lanuristi so premiera Wina Koka pozvali, naj ukrepa proti spletnim stranem, ki bi utegnile škodovati mladoletnikom. Čeprav je samomor na Nizozemskem prepovedan, ni zakona, ki bi prepovedoval objavljanje informacij o različnih metodah samomora. Anonimni avtor strani je napisal, da napotki ne temeljijo na strokovnem znanju in da njihov namen ni spodbujati ljudi k samomoru. Avtor ne prevzema nobene odgovornosti za posledice oziroma uporabo napotkov.

Prva odločitev Slovencev za Slovenijo
01. 02. 2000 17.40
V zgodovinopisni zbirki Korenine založbe Nova revija je izšla knjiga dr. Staneta Grande z naslovom Prva odločitev Slovencev za Slovenijo. Študija govori o dogodkih pred 150 leti, ko so Slovenci v skladu z nacionalnim prebujenjem, znanim pod pojmom ''pomlad narodov'', prvič javno zahtevali združitev vseh Slovencev in široko avtonomijo.

Zupanova monografija Ulično pohištvo
25. 01. 2000 18.07
Ob razstavi Mestno pohištvo - oprema javnega prostora, Ljubljana 1800-2000, ki je od 1. decembra do 30. januarja na ogled v ljubljanski Jakopičevi galeriji, je Arhitekturni muzej Ljubljana skupaj z založništvom literature DZS izdal zajetno monografijo, ki jo je uredil Iztok Ilich. Uvodni nagovor k monografiji je zapisala ljubljanska županja Vika Potočnik, direktor Arhitekturnega muzeja Peter Krečič je prispeval misli na temo Ulična oprema naša vsakdanja, umetnostni zgodovinar Stane Bernik pa pojasnila o nastanku razstave.

Javier de Frutos v Ljubljani
24. 01. 2000 14.22
Poslanstvo umetnika danes ni v tem, da zabava publiko, temveč da drži ogledalo času, je prepričan plesalec in koreograf Javier de Frutos, ki bo s skupino plesalcev v ljubljanskem Cankarjevem domu (CD) to sredo, 26. januarja, izvedel dva plesa, Žalost osamljenega in Mazatlan, pod skupnim naslovom Zima v Montani.

Premiera video filma Afrika v glavo
21. 01. 2000 19.16
V Slovenski kinoteki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 20. uri premiera novega slovenskega 49-minutnega video filma Afrika v glavo! režiserja Angusa Reida iz produkcije Televizije Slovenija. Kot uvod bodo predvajali Reidov 8-minutni video Crabbitt (Skerray - Škotska, 1992), ki ga je avtor zrežiral skupaj z Gavinom Lockhartom, izvajalca glasbe pa sta Gregg Corbett in Jamie Lockhart. Zgodba filma Afrika v glavo! je gostovanje lutkovne predstave v Burkini Faso, kar avtorju služi tudi kot okvir za obravnavo razlik med Slovenijo in to afriško državo ter nasploh med Evropo in Afriko. Angus Reid je vodja škotske skupine Speakeasy, sicer pa vsestranski ustvarjalec, saj prireja performanse, razstave, sodeluje pri gledaliških predstavah ter oblikovanju in produkciji filmov.

Afrika v glavo - nov slovenski video film
21. 01. 2000 16.48
V Slovenski kinoteki bo v ponedeljek, 24. januarja, ob 20. uri premiera novega slovenskega 49-minutnega video filma Afrika v glavo! režiserja Angusa Reida iz produkcije Televizije Slovenija. Kot uvod bodo predvajali Reidov 8-minutni video Crabbitt (Skerray - Škotska, 1992), ki ga je avtor zrežiral skupaj z Gavinom Lockhartom, izvajalca glasbe pa sta Gregg Corbett in Jamie Lockhart.

Nova premiera v SLG Celje
20. 01. 2000 08.20
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) so pred novo premiero, že četrto v tej sezoni. Na malem odru, ki ga imenujejo Oder pod odrom, bodo danes krstno uprizorili delo Drage Potočnjak Alisa, Alica v režiji Matije Logarja - ''zgodbo o mučenju na ozadju vojne v Bosni in Hercegovini''. V predstavi, ki so jo sooblikovali dramaturg Krištof Dovjak, scenograf Jože Logar, kostumografka Darja Vidic in avtor glasbe Primož Ahačič, nastopa peterica igralk in igralcev na čelu z Barbaro Vidovič in Milado Kalezič.

Slikarstvo Janka Orača v galeriji Krka
19. 01. 2000 18.07
Od 20. januarja do 23. februarja bo v galeriji Krka na Dunajski cesti 65 v Ljubljani na ogled razstava slikarja Janka Orača. Avtor se je rodil leta 1958 v Celju, leta 1997 pa je diplomiral na šoli za risanje in slikanje - visoki strokovni šoli v Ljubljani pri prof. Dušanu Kirbišu. Najobsežnejši pregled svojega že dvajsetletnega ustvarjalnega dela je imel lani v novomeškem Dolenjskem muzeju. Imel je več kot 30 samostojnih razstav. Kot samostojni kulturni ustvarjalec živi in ustvarja v dolenjski metropoli.

Huzjanovi Vzglavniki neba in zemlje v Equrni
17. 01. 2000 14.55
V ljubljanski galeriji Equrna bodo v torek, 18. januarja, ob 19. uri odprli razstavo novejših slikarskih del Zdenka Huzjana. Ciklus slik manjših formatov je Huzjan, znan tudi kot avtor treh pesniških zbirk, poimenoval Vzglavniki neba in zemlje.

Odprtje razstave Lustri
17. 01. 2000 12.00
V torek, 18. januarja 2000 ob 21.00, bo v Galeriji KUD France Prešeren v Ljubljani odprtje razstave Lustri avtorja Andreja Štularja. Ob razstavi, ki bo prikazovala avtorjevo produkcijo s področja stripa in slikarstva, bo v dvorani KUDa predvajan izbor avtorjevih kratkih eksperimentalnih in animiranih filmov.

Retrospektiva del Billyja Wilderja
16. 01. 2000 18.11
Legendarni režiser in avtor številnih scenarijev Billy Wilder bo do konca januarja v Hollywoodu predstavil retrospektivo svojih najbolj znanih filmov. V okviru omenjene retrospektive bo mogoče videti 27 filmov tega 93-letnega filmskega ustvarjalca, ki je znan po filmih kot sta ''Kiss Me, Stupid'' in ''The Private Life of Sherlock Holmes''. Wilderjeva dela so bila 21-krat nominirana za filmsko nagrado oskar, dobila pa so šest oskarjev.

Umrl francoski pisatelj Alphonse Boudard
15. 01. 2000 17.58
Francoski romanopisec Alphonse Boudard je danes ponoči v starosti 74. let zaradi težav s srcem umrl v bolnišnici Saint-Georges v Nici, so sporočili iz bolnišnice. Boudard, rojen leta 1925 v Parizu, se je ukvarjal tudi s pisanjem scenarijev in dialogov za film, javnosti pa je bil znan predvsem kot avtor številnih romanov ter biografij znanih kriminalcev. Svoj literarni prvenec je doživel leta 1962 z delom ''Metamorphose des Cloportes''. Za roman ''Les combattants du petit bonheur'' je leta 1977 prejel francosko nagrado za književnost Renaudot, medtem ko je za avtobiografski roman ''Mourir d'enfance'' leta 1995 prejel veliko nagrado za roman pri francoski akademiji. Boudard se je v zadnjem času ukvarjal z novim romanom z naslovom ''Les Trois mamans du petit Jesus'', ki naj bi izšel predvidoma aprila.

Razstava Jernej Kopitar in evropska znanost
12. 01. 2000 11.18
V Mestni galeriji Ljubljana bodo jutri, 13. januarja, odprli razstavo Jernej Kopitar (1780-1844) in evropska znanost v zrcalu njegove zasebne knjižnice. Razstavo s približno 500 eksponati iz te knjižnice in arhiva je pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v Ljubljani, glavni avtor pa je Walter Lukan.

Natečaj Fotografija leta 2000
11. 01. 2000 14.46
Revija Emzin je že šestič razpisala <a href=http://www.fzs-zveza.si/index.html target=_new>natečaj</a> za najbolj uspelo fotografijo, tokrat za Fotografijo leta 2000. Natečaj traja do 31. januarja. Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bo 10. februarja v Cankarjevem domu.

Koncert harmonikarskih asov
10. 01. 2000 16.32
<A HREF=http://www.cd-cc.si/kup/kol9900/m1.htm target=_blank> Cankarjev dom </A>bo jutri zvečer v Štihovi dvorani gostil dva harmonikarska asa, domačina Bratka Bibiča in avstrijskega glasbenika Otta Lechnerja.

Fotografska razstava Janeza Marenčiča
06. 01. 2000 13.43
V Gorenjskem muzeju bodo ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Janeza Marenčiča z barvnimi posnetki iz zadnjega obdobja. Leta 1914 v Kranju rojeni avtor je bil dolga desetletja zvest črno-beli fotografiji, posebej v 50-ih in 60-ih letih se je uveljavil kot mojster krajinske fotografije. Marenčič je bil tudi pobudnik t.i. kranjske fotografske šole.

Roberto Zucco: svečenik in žrtev smrti
04. 01. 2000 16.21
Nova odrska interpretacija drame Roberto Zucco kultnega francoskega avtorja Bernarda-Marie Koltesa - delo izhaja iz zgodbe o morilcu lastnih staršev, v Primorskem dramskem gledališču ga bodo v režiji Eduarda Milerja premierno uprizorili v četrtek - temelji na dramaturški razčlembi Žanine Mirčevske, ki meni, da je Zucco ''zeitgeistovsko besedilo našega časa in družbe, katere glavni simptom je otopelost''. Glavni junak, morilec brez razloga - na odru ga bo zaigral Jernej Šugman (k.g.) - je s svojim močnim impulzom uničevanja in samouničevanja odziv na to družbo in obenem njen ''izdelek''. Avtor Koltes s tem svojim besedilom - zadnjim, ki ga je napisal pred prezgodnjo smrtjo leta 1989 - sicer ni želel spreminjati sveta.

Golobar preveden v slovaščino in francoščino
29. 12. 1999 14.25
Roman slovenskega pisatelja Jožeta Hudečka Golobar, ki ga je leta 1997 izdala založba Mihelač, je pravkar izšel v dveh prevodih v tujini, na Slovaškem in v Franciji. V prihodnjem letu se obeta še nekaj prevodov tega romana, tako srbski in nemški, verjetno tudi italijanski. Za Golobarja je avtor leta 1998 prejel Župančičevo nagrado mesta Ljubljana. Roman je v slovaščini naslovljen Zbeh (Skrivač), v francoskem prevodu pa ima naslov L'homme aux pigeons.

Knjiga dr. Klemenčiča o Juriju Trunku
23. 12. 1999 18.27
Pri založbi Mohorjeva družba Celovec je izšla knjiga dr. Matjaža Klemenčiča Jurij Trunk med Koroško in Združenimi državami Amerike. Kot je v uvodni besedi zapisal Jože Velikonja, je knjiga predvsem dokument o politiku, katoliškem duhovniku in publicistu Juriju Trunku (1870-1973), o njegovi dobi in o krajih njegovega ustvarjanja, ''služi pa naj tudi kot dokument, ki bo olajšal bodoče analitično ocenjevanje slovenskih emigrantskih izkušenj, edinstvenih ali vzporednih z izkušnjami drugih emigrantov ali tudi družbe, ki je te emigrante sprejela''.