Avtor
Poljski animator Daniel Szczechura v Animateki
19. 10. 1999 18.10
V okviru novega projekta, poimenovanega Animateka, se bo v ljubljanski kinotečni dvorani drevi kot prvi predstavil eden izmed prvakov moderne poljske animacije Daniel Szczechura. Animateko so skupaj pripravili Slovenska kinoteka, Stripburger - Forum Ljubljana, sekcija animatorjev ASIFA - Slovenija pri Društvu slovenskih filmskih delavcev in ljubljanska Akademija za likovno umetnost. Praktični del projekta bo v filmskem programu, teoretični del pa bo potekal prek izdaje publikacij, predavanj in okroglih miz.
Slovenski literati končali skandinavsko turnejo
13. 10. 1999 15.19
Svetlana Makarovič, Evald Flisar, Brane Mozetič, Lela B. Njatin in Maja Novak se bodo danes vrnili v Ljubljano, potem ko so šest dni potovali po nordijskih prestolnicah in tam nastopali za svoje pisateljske kolege ter Slovence, ki živijo na Švedskem, Norveškem, Finskem in Danskem. Pred odhodom bodo v Koebenhavnu obiskali mestne oblasti in jim izročili poslanico ljubljanske županje Vike Potočnik. Na začetku literarne turneje sta bila z njimi še Tomaž Šalamun in Aleš Debeljak, ki pa sta zaradi obveznosti v Združenih državah prej zapustila slovensko pisateljsko ''karavano''.
Umrl avstralski pisatelj Morris West
10. 10. 1999 18.31
V Sydneyju je v 83. letu starosti za srčno kapjo umrl avstralski pisatelj Morris West, je danes sporočil njegov sin Chris O'Hanlon.
Premiera v SNG Maribor
08. 10. 1999 19.44
Delo ameriškega dramatika Eugena O'Neilla (1888-1953) Dolgega dne potovanje v noč, ki jo bodo drevi premierno uprizorili na odru SNG Maribor, je spremljala nenavadna usoda. Čeprav danes velja za najboljšo dramo, napisano v ZDA, je na uprizoritev čakala več kot desetletje, avtor, sicer pisec več kot 45 dram, je vse do svoje smrti vztrajal pri tem, da se nikoli ne uprizori. Mariborsko postavitev je po dramaturški zasnovi Igorja Lampreta zrežiral Zvone Šedlbauer, v glavnih vlogah družinskih članov nastopajo Minu Kjuder in Vlado Novak kot starša ter Nenad Tokalič in Vojko Belšak kot sinova, ob njih pa še Mirjana Šajinović.
Nemški slikar Foerg v Benetkah
08. 10. 1999 09.52
V slovenski galeriji ''A + A'' v Benetkah bodo jutri ob 18. uri odprli novo razstavo. S slikami in kipi se bo predstavil nemški umetnik Guenther Foerg. Avtor razstave je Andrej Medved. Galerija ''A + A'' sodi pod okrilje Obalnih galerij Piran, vodi jo Lidija Šircelj.
Izšla knjiga Krščanstvo 2000 let
07. 10. 1999 16.10
Založba Ognjišče je izdala knjigo Krščanstvo 2000 let, ki v obliki barvnega, ilustriranega zgodovinskega atlasa povzema zgodovino krščanstva od začetkov do danes. Knjiga je bila izdana že v več kot desetih jezikih, njen avtor je univerzitetni profesor cerkvene zgodovine na madridski univerzi Juan Maria Laboa, k slovenski izdaji knjige pa so dodani tudi pomembni dogodki in popravki iz slovenske cerkvene zgodovine. Poleg omenjene knjige so na današnji novinarski konferenci predstavili še knjigo profesorja in zdravnika Antona Prijatelja Bog daj zdravje, ki povzema Slomškovo delo za zdravo življenje skupaj z njegovimi nasveti, ki naj bi veljali še danes.
Janez Pirnat v Jakopičevi galeriji
06. 10. 1999 19.39
Pregledna kiparska razstava Janeza Pirnata, ki bo od 7. do 31. oktobra postavljena v ljubljanski Jakopičevi galeriji, bo zajela kar štiri desetletja umetnikovega ustvarjanja, ki svoj največji navdih najde v kamnu. Razstavo je avtor poimenoval ''6 krat 9'', naziv pa zajema prelomne letnice v njegovem ustvarjanju - od prvega ohranjenega dela iz leta 1949, prve samostojne razstave leta 1959 do tokratne predstavitve v letu 1999.
Marx mislec tisočletja
01. 10. 1999 18.52
Mislec tisočletja, ki se izteka, je po mnenju udeležencev v javnomnenjski raziskavi britanskega BBC glavni teoretik marksizma in avtor Kapitala Karl Marx (1818-1883). Na drugo mesto se je uvrstil avtor teorije relativnosti Albert Einstein, na tretjega pa Isaac Newton, ki je odkril zakon težnosti.
Pričevanja o dogajanju ob stari meji
30. 09. 1999 15.40
Založba Bogataj iz Idrije, ki je doslej izdala dobra dva ducata knjižnih naslovov z najrazličnejših področij, je v Ljubljani začela vrsto predstavitev knjige pričevanj in spominov Ob stari meji, ki jo je napisal Tomaž Pavšič. Avtor, do nedavnega konzul Slovenije v Trstu (1993-97) in sam rojen v Otaležu blizu nekdanje rapalske meje, je knjigo sestavil iz svojih spominov ter številnih neposrednih pričevanj domačinov in zgodb malih ljudi o življenju ob meji med Poreznom in Hotedršico, ki je - zarisana na podlagi mednarodne ''kupčije'' z Italijo in rapalske pogodbe leta 1920 - zarezala v narodno telo Slovencev in Primorce za več kot četrt stoletja ločila od matice.
Krst likovnega razstavišča
28. 09. 1999 14.44
Na ljubljanskem Magistratu bodo drevi ob 19. uri krstili novo likovno razstavišče. Prvi bo v osrednjem atriju na Mestnem trgu 1 razstavljal 35-letni domači slikar Janez Kardelj. Na slovesnosti bosta govorila Metka Rosbaud z oddelka za kulturo in raziskovalno dejavnost pri mestni občini Ljubljana ter pisatelj in kritik Jože Hudeček.
Drnovšek častni doktor
28. 09. 1999 11.05
Z odmevnim predavanjem o prispevku Slovenije k prizadevanjem za rešitev konfliktov v JV Evropi in o pogledih na prihodnji razvoj evropske varnosti je predsednik vlade Janez Drnovšek nastopil na slovesnosti na univerzi Wesleyan v ameriški zvezni državi Illinois, kjer mu je rektor univerze dr. Minor Myers podelil častni doktorat. Premier Drnovšek danes nadaljuje pot s predavanjem na univerzi High Point v Severni Karolini.
Rushdie prejel častni doktorat
26. 09. 1999 16.25
Salman Rushdie, avtor spornih Satanskih stihov, je na univerzi v belgijskem mestu Liege prejel častni doktorat za književnost. Ob svečani podelitvi doktorata je Rushdie dejal, da se je njegovo življenje izboljšalo, potem ko je iranska vlada lani preklicala njegovo smrtno obsodbo.
Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.
Stripburger v Skandinaviji
09. 09. 1999 17.21
Mednarodnega festivala stripa, ki od 8. do 14. septembra poteka v Atenah, se na povabilo organizatorja udeležujejo tudi predstavniki ljubljanske revije Stripburger ter avtorja Tomaž Lavrič in Zoran Smiljanič. Kot je STA izvedela od predstavnikov te specializirane revije, prireditev poteka kljub nedavnemu potresu v grški prestolnici in ''nekaj popokanim steklom razstavne dvorane''.
V petek predstavitev knjige dr. Bajta
09. 09. 1999 14.09
Založba Mladinska knjiga je v zbirki Premiki, v kateri objavlja ''nove poglede na zgodovino'', izdala knjigo uglednega slovenskega ekonomista dr. Aleksandra Bajta z naslovom Bermanov dosje. Knjiga je njegova avtobiografska študija II. svetovne vojne.
Mednarodni filmski festival v Limi
06. 09. 1999 15.06
Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.
Ruska vlada prepovedala predvajanje TV Peterburg
03. 09. 1999 08.47
Ruski minister za množične medije Mihail Lesin je televizijski postaji Peterburg prepovedal delovanje. Za prepoved so se po ministrovih besedah odločili zaradi predvajanja oddaje o shodu političnem gibanju Prava stvar. Televizija naj bi s tem kršila zakone o medijih in pravice volilcev.
Fotografska razstava Samo da ne zanohta
25. 08. 1999 10.39
V hladilnici podjetja Slosad d.o.o. v Bohovi v bližini Maribora bodo v četrtek, 26. avgusta, ob 19. uri odprli fotografsko razstavo pod naslovom Samo da ne zanohta. Njen avtor je Dino Schrailechner.
Izšla biblija popularne glasbe
23. 08. 1999 13.14
V času glasbenega sejma Popkomm '99 v Koelnu je izšla tudi ''biblija'' pop glasbe. Jahrbuch pop & kommunikation 1999/2000 obsega 304 strani, v njej pa je mogoče najti vse o temi pop kultura, prek 6000 naslovov glasbenih založb in kontaktnih oseb v tej zvrsti, služi pa tudi kot vodič skozi zbirko pogodb in dogovorov ter prinaša pomembne podatke o nagradah. Knjigo sta napisala Dieter Gorny in Juergen Stark. Gorny je vodja poslov pri televizijskem glasbenem programu VIVA, Stark pa je avtor številnih knjig o popularni glasbi in svetovalec sponzorjev in založb. Knjiga je temi primerno ''barvno popasto'' opremljena, naročiti pa jo je mogoče tudi po <A HREF=http://www.jahrbuchpop.de > internetu</A>. Na tem naslovu je najti tudi obsežno zbirko podatkov s pomembnimi informacijami o pop glasbi, ki so na voljo brezplačno.
Zbirka satir ob 75-letnici Ephraima Kishona
19. 08. 1999 09.51
Ob 75. rojstnem dnevu znanega izraelskega humorističnega pisca Ephraima Kishona (Herkules in sedem mačkic...) je njegova münchenska založba izdala zbirko vseh avtorjevih satir. V knjigi na 1122 straneh najdemo vsa humoristična dela, ki jih je Kishon napisal po letu 1961. Knjigo bodo izdali v omejeni nakladi, cena izvoda pa bo 49,90 marke.
Drama madžarskega predsednika v Ljubljani
13. 08. 1999 21.03
Nič nenavadnega ni, če se avtor gledališke drame udeleži njene predstave, je pa toliko bolj zanimivo, če je pisec tudi drugače znana osebnost; denimo predsednik države. To je sinoči storil madžarski predsednik Arpad Goencz, ko si je v ljubljanski drami ogledal svoje delo Madžarska Medeja v izvedbi hrvaškega gledališča Pecs.
Arpad Goencz z dramo in na pogovoru v Ljubljani
13. 08. 1999 12.54
Na pogovoru po (sinočnji) uprizoritvi drame Madžarska Medeja v izvedbi Hrvaškega gledališča iz madžarskega Pecsa (Pečuha) v ljubljanski Drami je avtor Arpad Goencz pokomentiral različne odrske interpretacije te njegove, po svetu največ uprizarjane drame, spregovoril o položaju pisateljev in cenzuri v obdobju komunizma, vlogi in odgovornosti pisateljev v demokratični družbi itd., omenil pa je tudi, da se bo po izteku mandata na položaju predsednika demokratične Madžarske z veseljem spet lotil literature; pogovor z madžarskim predsednikom, časnim gostom 47. mednarodnega poletnega festivala Ljubljana je vodil novinar in literarni kritik Igor Bratož.
Madžarski predsednik se bo predstavil kot dramatik
10. 08. 1999 13.29
V okviru 47. mednarodnega poletnega festivala bo pojutrišnjem, 12. avgusta, v ljubljanski Drami gostovalo mlado Hrvaško gledališče Pecs (Pečuh) iz Madžarske, ki bo ljubljanskemu občinstvu predstavilo tragedijo madžarskega dramatika Arpada Goencza z naslovom Madžarska Medeja.
Umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran
01. 08. 1999 17.09
V Parizu je v 89. letu starosti umrl francoski zdravnik in pisatelj Andre Soubiran, avtor uspešnice Možje v belem. Saga v petih delih, ki so jo prevedli v 14 jezikov in po njej posneli tudi nadaljevanko, opisuje svet zdravnikov, poln sentimentalnih intrig. Soubiran se je rodil v Parizu leta 1910 kot sin častnika in leta 1933 diplomiral iz medicine. Leta 1939 so ga kot zdravnika mobilizirali v francosko vojsko, štiri leta kasneje pa je izdal svoje prvo delo, ki pripoveduje o njegovih vojaških izkušnjah. Knjigo so nemške oblasti sicer prepovedale, avtor pa je zanjo kasneje prejel nagrado Thophraste-Renaudot. Soubrin je v šestdesetih in sedemdesetih letih izdal še številne romane, med drugim Dnevnik žene v belem, Zgodbe v belem in Smrtni udarec.
Umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman
31. 07. 1999 17.36
V bavarskem mestu Waakirchen je v 87. letu umrl priznan umetnostni zgodovinar Werner Haftman, nekdanji direktor Naroidne galerije iz Berlina in leta 1955 ustanovitelj razstave moderne umetnosti Documenta. Na kasselski Documenti je Haftman med drugim predstavil tudi dela Matissa, Picassa in Schneiderja. Haftman, ki se je rodil v poljskem mestu Glowno, je znan tudi kot avtor knjige Slikarstvo 20. stoletja iz leta 1954, ki je med temeljnimi deli umetnostne zgodovine.
80. obletnica priključitve Prekmurja k Sloveniji
31. 07. 1999 11.58
Ob 80-letnici priključitve Prekmurja Sloveniji bo nocoj v Murski Soboti - torej prav na dan, ko so pred 80 leti vprašanje Prekmurja obravnavali na pariški mirovni konferenci - osrednja državna slovesnost. Počastitev jubileja se je sicer začela že zjutraj z budnico murskosoboškega pihalnega orkestra, zvečer pa bo v dvorani osnovne šole III na slavnostni akademiji, ki jo je pripravila delovna skupnost samostojnih umetnikov Okroglina iz Murske Sobote, zbrane nagovoril predsednik države Milan Kučan.
Razstava Željka Stevaniča na medmrežju
30. 07. 1999 16.07
Na <A HREF=http://www.2.arnes.si/guest/medianox >medmrežnem naslovu</A>, virtualni galeriji, ki jo že dobro leto vzdržuje MKC Maribor, je v juliju razstava fotografij avtorja Željka Stevaniča, rojenega leta 1975. Kustosinja razstave je Nataša Petrešin, absolventka umetnostne zgodovine in primerjalne književnosti.
Počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji
30. 07. 1999 11.30
Osrednja državna počastitev 80-letnice priključitve Prekmurja Sloveniji bo v nedeljo, 1. avgusta, v Murski Soboti, prav na dan, ko so pred 80 leti vprašanje Prekmurja obravnavali na pariški mirovni konferenci, so sporočili z vladnega urada za informiranje. Osrednjo počastitev je pripravil poseben organizacijski odbor mestne občine, slavnostno akademijo pa delovna skupnost samostojnih umetnikov Okroglina iz Murske Sobote.
Otvoritev fotografske razstave o beloglavem jastrebu
30. 07. 1999 10.27
V informacijskem središču Triglavskega narodnega parka v Trenti bo danes ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri. Avtor razstave je Viktor Luskovec. Doslej je bila na ogled v Ilirski Bistrici, Kopru, Novi Gorici, Portorožu, Postojni, Škocjanskih jamah in Tržiču, skupno pa si jo je ogledalo že več kot 38 tisoč ljudi, so sporočili iz Triglavskega narodnega parka.
Beograd obtožil ZN za napad na Kosovo
20. 07. 1999 13.19
Jugoslovanska vlada je v pismu generalnemu sekretarju Združenih narodov Kofiju Annanu obtožila misijo ZN na Kosovu (UNMIK), da je prekoračila svoj mandat, da je napadla suverenost ZRJ in da obravnava Srbe na Kosovu kot manjšino.