Homopolitikus
Kaj se dogaja z vojno in smrtonosnim nasiljem in kako sta se spreminjala skozi zgodovino
05. 11. 2023 19.27
V primerjavi s prejšnjim desetletjem – in še bolj z začetkom 21. stoletja – je bilo lansko leto zelo krvavo, vsaj kar zadeva organizirano državno nasilje. Za to sta v veliki meri odgovorna dva smrtonosna konflikta: rusko-ukrajinska vojna in vojna v Tigraju. Vseh smrtnih žrtev je bilo leta 2022 skoraj 250.000, kar je več kot dvakrat toliko, kolikor znaša letno povprečje v prejšnjem desetletju, ki je že samo približno trikrat večje kot letno povprečje v prvem desetletju 21. stoletja. Pred nekaj tedni se je med Palestino (oziroma Hamasom) in Izraelom začel nov boleči konflikt, ki je že terjal veliko žrtev in jih najverjetneje še bo v prihodnosti.
Ona ve, ona gre
28. 10. 2023 09.48
Današnji zapis bi lahko podnaslovila tudi: Ali za ženske v politiki, praviloma moškem svetu, veljajo strožja merila kot za kolege? K razmisleku in zapisu me je spodbudila napeta interno-politična čistka zadnjih dni. Sicer bi lahko rekli, da gre res za interne zadeve neke stranke, neke opcije, a žal gre za precej več kot to, za globlji problem – tako demokracije pri nas kot tudi (ali predvsem) vloge žensk v tej demokraciji. Pod interne zadeve se lahko hitro skrijejo različne kršitve demokratičnih standardov, ki so, sploh v politiki, lahko bistveno širše in vodijo v sistemske nepravilnosti. Obračanje stran tega problema ne bo rešilo in saj veste – molk je lahko tudi tiho strinjanje.
Komu zvoni? Strah pred politično desnico in porazi levice
21. 10. 2023 09.03
Zadnja leta naj bi se v Evropi znova spopadali z vzponom desnega populizma. Desni populizem je predstavljen kot tujek, kot nekaj nenaravnega in nesprejemljivega, nekaj, kar ruši obstoječo politično-ekonomsko ureditev. Zmaga Fica na Slovaškem, ponovna zmaga PiS-a na Poljskem (čeprav najverjetneje ne bodo mogli oblikovati vlade) v zadnjem mesecu govorita tej tezi v prid.
Stanje kibernetike v Sloveniji
15. 10. 2023 10.04
Omemba kibernetske varnosti pogosto pričara kinematografske prizore hekerjev, ki neutrudno delajo v slabo osvetljenih prostorih, edina osvetlitev prihaja iz sija več monitorjev, ki prikazujejo nize kode, delujoče algoritme in simulirane vlome. V teh domiselnih upodobitvah hekerjevi prsti z vrtoglavo hitrostjo plešejo po tipkovnici, dokler na zaslonu ne utripa ikonično zeleno besedilo Dostop odobren, ki nakazuje zmago nad digitalno trdnjavo.
Zeleni dnevi, zelene poti
30. 09. 2023 07.00
Po hitrem preletu zbranih mednarodnih dni, ki so tako ali drugače povezani z okoljem, sem jih naštela nekaj manj kot 30, pri čemer seznam gotovo ni popoln. Okolje ima tako – vsaj na koledarju in simbolično – veliko pozornosti. Poleg že uveljavljenih okoljskih dni pa v zadnjem času opažam trend, da se tudi različni drugi svetovni dnevi nekako barvajo zeleno. Običajno vsak tak dan zaznamuje neka tema ali prioriteta in zelenega je tudi v tem spektru čedalje več. Ravno v času nastajanja tega zapisa smo zaznamovali svetovni dan turizma, pred tem pa Evropski teden mobilnosti. Slednji je že v svojem bistvu zelen, saj spodbuja trajnostne oblike prevoza, turizem pa – kljub številnim nezanemarljivim okoljskim vplivom – tudi nastopa v zeleni preobleki.
Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00
Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.
Vdih, izdih, vdih ... Gre? Ne vedno, ne nujno.
16. 09. 2023 07.00
Običajno se pomena tistih ključnih stvari, ki so nam v življenju samoumevne, zavemo šele takrat, ko jih nimamo več. Recimo zdravje najbolj cenimo ob bolezni, preštevilne bližnje morda šele takrat, ko jih ni več med nami ... A kako je s tistim, česar nikoli nismo imeli, pa bi morali – ker je samoumevno. Kot voda in zrak. In danes bom pisala o teh samoumevnih stvareh, za katere so nekateri prikrajšani. In ne, ni treba iskati daleč, v odmaknjenih delih sveta, samo ozreti se moramo po naši domovini, o kateri je Cankar nekoč zapisal: "O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: Tod bodo živeli veseli ljudje!" Zakaj so torej eni kraji manj blagoslovljeni od drugih, zakaj ne dopustimo, da bi povsod živeli (enako) veseli ljudje?
Globalni razvoj se res spreminja, a še zdaleč ne doživlja 'dolge, počasne smrti'
09. 09. 2023 17.11
Ameriška študenta David Oks in Henry Williams sta za revijo American Affairs lani spisala razvpito kritiko obstoječega "modela" globalnega ekonomskega razvoja z naslovom "The Long, Slow Death of Global Development". Pred kratkim je članek viralno in s pričakovano politično nagnjenostjo zakrožil po socialnih omrežjih. Oks in Williams mestoma naredita zanimive poante glede prezgodnje deindustrializacije, zato je članek vredno prebrati. A ker zakrivita kopico napačnih implikacij in trditev, je vredno članek kritično umestiti v širši kontekst.
Dvojna omejitev demokracije
02. 09. 2023 16.25
Zgodovina odnosa med kapitalizmom in demokracijo je zelo protislovna, čeprav nas danes prepričujejo, da je demokracija mogoča le v kapitalističnem tržnem gospodarstvu, prispodobe za politično demokracijo pa neoliberalni in konservativni zagovorniki kapitalizma iščejo v tržni potrošniški izbiri.
Kako je svet nehal postajati vse bolj ekonomsko neenak
19. 08. 2023 14.16
Slavni ekonomist Thomas Piketty svojo novo knjigo A Brief History of Equality začne z za nekatere presenetljivo izjavo, da "je današnji svet ne glede na to, kako nepravičen se zdi, bolj egalitaren kot svet iz sredine 20. stoletja ali leta 1900 in v mnogih vidikih še veliko bolj egalitaren kot svet iz leta 1850 ali 1780". Pravi, da v knjigi bolj kot o zgodovini neenakosti piše o zgodovini enakosti, saj "obstaja dolgoročno zgodovinsko gibanje k vse večji družbeni, ekonomski in politični enakosti".
Pogovoriti se moramo o ... pornografiji
12. 08. 2023 14.56
Vsako minuto najbolj popularne pornografske spletne strani obišče vsaj 2,5 milijona ljudi. Med pandemijo je obiskanost tovrstnih portalov tako narasla, da bi se veljalo takrat pogovarjati tudi oporndemiji, pa se – na žalost – nismo. Zakaj na žalost? Pornografske vsebine namreč ne predstavljajo nedolžne zabave svobodnega izražanja strasti in želje, ampak lahko (še posebno med mladimi) z nerealističnimi podobami spolnih aktov negativno vplivajo na formiranje intimnih odnosov, upravičujejo objektivizacijo žensk in zlorabo ženskih teles ter prispevajo k vzdrževanju najbolj tradicionalnih stereotipnih predstav o spolnosti, užitku in spolih, ne nazadnje tudi k ohranjanju nadzora nad žensko seksualnostjo in ženskim užitkom.
Posojilo, ki ga ne zmoremo odplačati
05. 08. 2023 14.04
Današnje razmišljanje začenjam z vprašanjem: "Veš, človeštvo, svoj dolg?" saj smo v teh dneh, 2. avgusta, če smo natančni, z grenkim priokusom obeležili dan globalnega ekološkega dolga. V Sloveniji smo, še bolj skrb vzbujajoče, ta prag dosegli že 18. aprila. Neslavni naziv je dodeljen dnevu, ko (kot človeštvo ali kot posamezna država) porabimo vse naravne vire, ki nam jih mati Zemlja lahko omogoči za tisto leto.
Imajo marksisti prav, da je gospodarstvo ključno za razumevanje celotne družbe?
29. 07. 2023 07.11
Kljub Marxovi slavni tezi, da so filozofi do zdaj zgolj različno interpretirali svet, prava poanta pa je, da ga spremenimo, bi bilo zmotno misliti, da marksistov ne zanima razlaganje družbenega sveta. Navsezadnje sveta ne moreš spremeniti, če ne veš, kako deluje in zakaj je takšen, kot je. Erik Olin Wright, eden najimenitnejših sodobnih marksistov, zato upravičeno sklepa, da je marksizem v prvi vrsti družbena teorija, ne politični projekt.
Pasti popularne duhovnosti
23. 07. 2023 17.06
Sredi osemdesetih let preteklega stoletja je John Welwood uvedel izraz 'duhovni obvod' ali 'duhovni bypass' (angl. spiritual bypass), ki ga je definiral kot nagnjenost k uporabi duhovnih idej in praks z namenom, da bi se izognili spoprijemanju z lastnimi nerazrešenimi čustvenimi težavami, psihološkimi ranami in nedokončanimi razvojnimi nalogami. Nakazal je, da se duhovnost vse pogosteje uporablja kot ščit, s čimer duhovnost vse bolj postaja obrambni mehanizem, ne pa posvečena praksa, ki krepi duhovno dimenzijo človeka.
Vroče poletje in drugi ekstremi(zmi)
15. 07. 2023 07.00
Te dni preživljam dopustniško. A ne brezskrbno. Spremljam vedno nove, žal nič kaj športne – ampak temperaturne – rekorde. Ko si že zaželim vsaj rahle ohladitve, me do kosti zmrazi ob fotografijah, ki že od jutra polnijo vsa možna družbena omrežja – podrta drevesa, zaliti domovi, odkrite strehe, uničen pridelek ... Dan prej že za trenutek slavim neko zmago narave, a me realnost takoj spomni, da smo do zmage še kako daleč. Minuli teden zasledim izjavo, kako bo za predsednika vlade to najbolj vroče poletje do sedaj. Pa ne samo zanj. In (žal?) ne samo politično. In če morda odstopitev zdravstvenega ministra upravičeno dviguje politično temperaturo in polni strani medijev, imamo na drugi strani probleme, ki ravno tako potrebujejo nujno (medicinsko) pomoč. Začnimo s planetom.
Kdo se boji zelenega moža?
08. 07. 2023 14.09
Morda se še spomnite otroške igre "Kdo se boji črnega moža?". Črni mož zavpije "Kdo se boji črnega moža?" in se nato zapodi med otroke, ki jih lovi. Oni odgovarjajo "Nihče!" in se mu poskušajo spretno izogniti. Danes imam občutek, da se gremo eno drugo igro, v kateri se sprašujemo, kdo se boji "zelenega moža", le da je tukaj odgovor pogosto kar "Jaz!" ali pa "Vsi mi!", s seveda redkimi izjemami. Vsekakor v tem paničnem strahu pred "zelenim" ne morem mimo tega, da ne bi iskala tistih, ki so postavili pravila igre, tistih, ki strašijo z "zelenim možem". Zeleno brez dvoma pomeni neki konec starih navad, ampak ali pomeni tudi brezkompromisni konec vseh in vsega? Lakoto? Življenje v temi in mrazu?
Kako nas duši centralizacija?
10. 06. 2023 12.17
Slovenija in Slovenci smo bili skozi zgodovino prisotni bolj ali manj na obrobju večjih držav in državnih tvorb. Pogosto iz tega izhaja zmotna predstava, da zato nismo imeli večje vloge oz. da se nas dogajanje v njih v praksi ni preveč dotikalo. V zadnjih letih Avstro-Ogrske in v obeh Jugoslavijah so bili slovenski politični veljaki zelo aktivni v diskusiji, kakšen naj bo interni ustroj teh večnacionalnih tvorb. V veliki večini s(m)o – ne glede na ime krovne države – Slovenci zagovarjali federalistične rešitve, ki bi Sloveniji in drugim manjšim narodom zagotavljale interno avtonomijo.
Kibernetska in informacijska varnost občin
04. 06. 2023 14.16
Lokalna skupnost predstavlja osnovno obliko združevanja ljudi v nekem okolju, s pojavom lokalne samouprave pa je lokalna skupnost dobila tudi formalno strukturo. Temelj lokalne samouprave je občina, ki je lokalni skupnosti dala normativni okvir. Ključna naloga vsake občine je, da opravlja javno službo in s tem poskrbi za zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb vsakega posameznika oz. posameznice. Pojav novih tehnologij je poleg vsakdanjega življenja olajšal tudi delovanje (javnih) institucij. Sočasno s priložnostmi pa so te prinesle številne grožnje, ki se v največji meri kažejo skozi ogrožanje kibernetske in informacijske varnosti.
Demenca je rak 21. stoletja
27. 05. 2023 07.00
"Iz zgodovine se vedno znova učimo to, da se nismo iz nje nič naučili." Ta misel francoskega pisatelja Henryja de Montherlanta dobro povzame trenutno stanje na področju boja proti demenci. Demenca je močan upad miselnih sposobnosti, ki bistveno moti naše vsakdanje življenje. Resno prizadene naš spomin, občutek za čas in orientacijo v prostoru. Poznamo veliko vrst demenc, večini pa je skupno to, da možgani sčasoma vse bolj propadajo.
Izgubljene vrednote v dobi filtriranih mehurčkov
13. 05. 2023 08.08
Pred tedni je slovensko javnost vzdramilo medvrstniško nasilje na strehi enega izmed nakupovalnih centrov v Celju. Posnetki posmeha in spodbujanja nasilništva nam bi morali uspeti naslikati popotnico za prihodnost – če je reakcija mladih v tovrstnih primerih všečkanje, odobravanje in posmehovanje (v nekaj dneh je posnetek všečkalo 15 tisoč oseb), nas potem res ogroža umetna inteligenca? Ki zna in zmore drugače od ljudi? Kakšni pa so obrambni mehanizmi in kolektivna podzavest umetne inteligence?
Proces žalovanja v kapitalizmu
29. 04. 2023 16.58
Žalovanje in z njim povezana žalost sta sestavni del življenja vsakega posameznika in vsake skupnosti. V današnji družbi pa proces žalovanja ni vezan zgolj in samo na izgubo bližnjih oseb, temveč tudi na izgubo živali, odnosov, prostorov in stvari, česar pa kapitalizem ne smatra za relevantno, četudi ustvarja žalost podobnih ali celo enakih razsežnosti. Vsaka pomembna izguba za seboj pusti žalost, s tem pa tisti, ki jih izguba tako ali drugače zaznamuje, vstopijo v proces žalovanja, ki je eden najtežjih procesov, skozi katerega mora iti človek, še posebej ob smrti.
Izobraževanje in trajnostni razvoj
22. 04. 2023 06.00
Trajnostni razvoj je besedna zveza, ki se zadnjih nekaj let 'prodaja' skoraj bolje od toaletnega papirja na začetku pandemije covida-19, predvsem pa ob uresničevanju vseh zavez in ciljev obljublja t. i. leta debelih krav.
Koliko krivde za kolonializem in ekstremno revščino lahko pripišemo kapitalizmu?
15. 04. 2023 07.00
V marčevski kolumni z naslovom "Ne, Jason Hickel, kapitalizem ni ustvaril ekstremne revščine" sem prikazal, zakaj je kritični argument, da gresta kapitalizem in ekstremna revščina zgodovinsko gledano z roko v roki, selektiven in luknjičast. Na kolumno se je kritično odzvalo nekaj ljudi, ki so se med drugim spraševali, kako lahko trdim, da odsotnost kapitalističnih institucij po svetu do 19. stoletja (z izjemo Britanije) dokazuje, da kapitalizem ni mogel biti odgovoren za široko razširjenost ekstremne revščine v tistem času.
Črna gora – kam naprej?
01. 04. 2023 13.35
Po razpadu socialistične Jugoslavije je prišlo do oblikovanja Zvezne republike Jugoslavije, ki sta jo tvorili Srbija in Črna gora. Neenak in mačehovski odnos v tej zvezi je bil precej očiten, kot tudi servilen in podrejen odnos oblasti v Podgorici v odnosu do Miloševićeve klike v Beogradu. Z vojno leta 1999 in bombardiranjem Nata se je začelo postopoma oblikovati novo zavezništvo med vodjo opozicije in poznejšim premierjem Srbije, Zoranom Đinđićem, ter črnogorsko politiko. Padec Miloševića je odprl prostor za redefinicijo odnosa med Srbijo in Črno goro, posledično pa je prišlo do nastanka Državne skupnosti Srbije in Črne gore, ki je razpadla z odcepitvijo Črne gore leta 2006. Vse od takrat v Črni gori tlijo protislovja, ki so v zadnjih letih postala izjemno eksplozivna.
Ne, Jason Hickel, kapitalizem ni ustvaril ekstremne revščine
25. 03. 2023 07.00
V World Development, eni najprestižnejših znanstvenih revij za raziskovanje ekonomskega razvoja, je že mesece daleč najbolj bran in medijsko opevan članek, ki ga je lani objavil slavni antropolog in antikapitalist Jason Hickel s kolegom Dylanom Sullivanom. Članek je na Twitterju delilo tisoče ljudi, pogosto z razvnetimi pripisi, da imamo zdaj končno trden statistični in zgodovinski dokaz, da kapitalizem ustvarja ekstremno revščino, namesto da bi jo reševal, kot trdijo neoliberalni apologeti po vzoru Stevena Pinkerja in Billa Gatesa.
Skrb za okolje ali zaviranje napredka?
18. 03. 2023 10.30
Slovenija je zelo zelena država. Zelena je po videzu svojih gozdov in polj, svojih planot in dolin. Na treh petinah slovenskega ozemlja rastejo gozdovi, na preostalih dveh petinah pa ne manjka zelenih travnikov, pašnikov, polj in parkov. Zelena je po miselnosti svojih ljudi, ki zelo radi skrbijo za naravo in v njej radi preživljajo prosti čas – hribolazenje, gorsko kolesarjenje, kampiranje, taborjenje, gobarjenje itd. so pri nas zelo priljubljeni načini za oddih in malo rekreacije. Slovenci radi skrbimo, da je naša okolica čista in urejena, da se vestno ločuje odpadke, da se travnike redno pokosi in gozdove počisti. To radi počnemo sami in v družbi družine ali prijateljev: spomnimo se izredne priljubljenosti prostovoljnih kampanj Očistimo Slovenijo. Naša narava in njena pristnost sta svetovno znani ter vsako leto privabljata na milijone turistov iz drugih držav, ki skupaj z domačimi redno zablokirajo naše avtoceste. Slovenija diha zeleno.
Feminizem v vsako slovensko šolo, vas in mesto
11. 03. 2023 07.00
Bo letos kaj drugače? Celo leto so se ponovno pridno zbirale statistike, štele so se žrtve femicidov, seštevali so se klici na policijske postaje, preračunavali sta se plačna in pokojninska vrzel in nastalo je na desetine grafov, ki nam kažejo, da res ni vsak dan 8. marec. Kako znova definirati to štetje in računanje, da bi v enačbo lahko dodali še to, kar se nam dogaja poleg življenja številk. Recimo, vse tisto čemur smo priča doma, ko hodimo po ulici ali ko zabijamo svoj čas na svetovnem spletu?
Skrb zase v kapitalizmu: zakaj potrebujemo več negativnosti?
04. 03. 2023 08.45
V današnjem družbenem okolju se negativnost smatra za nekaj slabega, destruktivnega. Nekaj, kar naj bi človeka vodilo v nekakšen malodušni fatalizem, čeprav šele v negativnosti vzklije seme kritične misli ter posameznikovega vzgiba, da se prične ukvarjati tako s svojim notranjim kot tudi z zunanjim, družbenim svetom. Prav zato je pomembno razumeti pravi pomen besede negativno, ki izhaja iz francoske besede 'negatif' in latinske 'negativus'. Pomen te besede pa nima t. i. negativne konotacije, temveč označuje tisto, kar zanika; zanikati; reči ne.
Ali so naši podatki varni? Pregled trendov na področju informacijske varnosti
25. 02. 2023 07.00
Danes nas velika večina živi v dveh svetovih vzporedno: v realnem in digitalnem. Med pandemijo covida-19 se je digitalizacija še povečala. Globalna uporaba storitev, kot so videokonference, se je povečala za desetkrat. Z naraščanjem uporabe digitalnih orodij se povečuje tudi količina ustvarjenih podatkov. Svetovna banka ocenjuje, da se je leta 2022 letni skupni internetni promet glede na leto 2020 povečal za približno 50 odstotkov. Vendar, kaj to pomeni z vidika naše informacijske varnosti? Ali so naši podatki varni?
Zasebna ekonomska moč in 'svoboda' interneta
18. 02. 2023 14.57
Danes je že podrobno raziskano in problematizirano vmešavanje državnih struktur v internet, nadzor in vohunjenje nad državljani, usmerjanje javnega mnenja ipd. Edward Snowden je razkril obseg in doseg zbiranja podatkov na najbolj sofisticirane možne načine in tudi moč obveščevalnih služb z uporabo sofisticiranih metod nadzorovanja prek informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT). Vendar obstaja še eno drugo področje, ki je ravno tako, če ne še bolj nevarno, kot je državno delovanje in nadzorovanje, o katerem pa se, presenetljivo ali ne, precej manj govori. Gre za različne aspekte nevarnosti zasebnega nadzora nad celotno sfero IKT in tudi vlogo, ki jo imajo zasebne korporacije v tem nadzoru.