Homopolitikus
Pajdaški kapitalizem je 'pravi' kapitalizem
04. 02. 2023 21.47
V razpravah o učinkovitosti, moralnosti in nasploh zaželenosti dveh glavnih ekonomskih sistemov iz 20. stoletja se nekateri zagovorniki socializma marsikdaj odzivajo na kritike dejansko obstoječih socializmov (denimo Sovjetske zveze ali Jugoslavije) tako, da preprosto zatrdijo, da to ni bil "pravi" socializem. Trdijo, da bi bilo v "pravem" socializmu – za razliko od "neprave" socialistične Sovjetske zveze ali Jugoslavije – resnično poskrbljeno za javni interes ljudstva.
Vesolje kot globalna arena
30. 01. 2023 12.46
Vesolje že stoletja vzbuja občudovanje in navdih mnogih. Začetki raziskovanja in preučevanja vesolja segajo v zgodovino, ko so prve zibelke civilizacij začele raziskovati in razlagati naravne pojave s pomočjo nebesnih teles. Poleg tega so že v antični Grčiji številni astronomi skušali razložiti pojave okoli sebe in opravili različne izračune o vesolju. Vse te študije so temeljile na primitivnih opazovanjih s tal, saj se je satelitska tehnologija pojavila šele v dvajsetem stoletju. Kljub temu številni strokovnjaki s področja vesoljskih znanosti trdijo, da so prav ta primitivna opazovanja pripomogla k razvoju in natančni analizi vesolja.
Obrambni izzivi Evropske unije
22. 01. 2023 14.45
Ruski napad na Ukrajino je zopet postavil na dnevni red tisto, na kar so opozarjali mnogi svetovni strokovnjaki za obrambo in mednarodne odnose – vojna med nacionalnimi državami v 21. stoletju ni le možna, temveč zelo verjetna. Čeprav se vojna še vedno ne splača v objektivnem gospodarskem ali političnemu smislu, si moramo naliti čistega vina: t. i. objektivni interesi, kot so recimo povečanje BDP-ja, ljudske blaginje in mehke politične moči v drugih državah, za preveč svetovnih državnikov pač niso njihovi lastni.
Protislovja civilne družbe
07. 01. 2023 11.29
Ob koncu 20. stoletja in v 21. stoletju je pojem civilne družbe začel prevladovati v politični znanosti in političnem besednjaku. Civilna družba je postala temeljni atribut nove demokratične politike. V politoloških teorijah najdemo poudarjen pomen civilne družbe in civilno družbenih organizacij. Civilna družba je razumljena kot eden izmed ključnih podpornih elementov politične demokracije. Svoboda civilne družbe je eden izmed ključnih kazalcev pri ocenjevanju kakovosti demokracije. Hkrati pa tudi v političnih govorih in ideologijah nastopa civilna družba kot pomemben gradnik demokratične politike.
Fašizem v 21. stoletju?
31. 12. 2022 08.21
Konec meseca oktobra je minilo 100 let od fašističnega pohoda na Rim in začetka fašistične vladavine v Italiji. Ta dogodek je bil prelomen v zgodovini fašizma, vendar pa je 100-letnica minila brez velikih dogodkov in razmislekov o samem fašizmu. To je toliko bolj presenetljivo, če vemo, da se v zadnjem desetletju pojmi "fašizem", "fašist", "fašističen" ipd. uporabljajo vse pogosteje za označevanje političnih strank in organizacij, ki odkrito simpatizirajo z ekstremno desnimi in konservativnimi idejami in praksami, hkrati pa so postale tudi volilno uspešne na različnih koncih sveta.
Odrast kot rešitev za podnebno katastrofo?
26. 12. 2022 06.00
Antropogene podnebne spremembe so verjetno daleč največji izziv, s katerim se sooča in se bo še dolgo v prihodnosti soočalo človeštvo. So družbeni problem, glede katerega smo v preteklosti naredili skoraj nezamisljivo premalo in glede katerega moramo danes zelo hitro narediti še veliko več. Ideje, kaj storiti, so različne. Verjetno največji idejni dvoboj trenutno je med t. i. paradigmo zelene rasti (mainstreamovski pogled) in paradigmo odrasti. Prvo se običajno kritizira, češ da preveč zasanjano verjame v vzdržnost kapitalističnega statusa quo, drugo se napada, češ da je nepotrebno in predvsem nerealistično antikapitalistična.
Evropska čakalnica na Zahodnem Balkanu
17. 12. 2022 07.00
V albanski prestolnici je 6. decembra prvič v regiji Zahodnega Balkana potekal vrh voditeljev in voditeljic Evropske unije in Zahodnega Balkana. Nazadnje je vrh EU-Zahodni Balkan potekal oktobra 2021 med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije. Tokratni glavni rezultati vrha so bili usmerjeni v skupno spopadanje s posledicami ruske agresije proti Ukrajini, poglobitev političnega in sektorskega sodelovanja, krepitev varnosti in večanje odpornosti proti tujemu vmešavanju in reševanje izzivov, ki jih prinašajo migracije.
Bosna in Hercegovina – na poti kam?
10. 12. 2022 07.14
Položaj Bosne in Hercegovine (BiH) v mednarodni skupnosti je od konca vojne in daytonskega sporazuma leta 1995 v veliki meri določen z notranjimi medetničnimi trenji, interesi sosednjih držav in interesi globalnih velesil. Upanje, da bo mir vzpostavil tudi pogoje za postopno stabilizacijo države in za blaginjo ljudi, je po skoraj treh desetletjih od konca vojne vse bolj izgubljeno. Disfunkcionalnost političnega sistema in različni interesi domačih in tujih političnih ter ekonomskih elit so privedli do tega, da je povojna BiH vse bolj propadla država (failed state), pri čemer ni nikakršnega znaka, da bi se to lahko spremenilo v bližnji prihodnosti.
Kaj umetna inteligenca pomeni za povprečnega državljana?
03. 12. 2022 06.00
Odkar pomnim, je zame izraz umetna inteligenca pomenil nekaj več. Morebiti so tukaj igrali veliko vlogo filmi, kot so Matrica, Terminator, Posebno poročilo itd. Umetna inteligenca je zame bila in ostala najmočnejši element prihodnosti, kot si jo predstavljam – ko bo umetna inteligenca nekaj vidnega, otipljivega, vekomaj prisotnega – takrat bom vedel, da živim v prihodnosti. Niti pametni telefoni, družbena omrežja ali Bluetooth slušalke nimajo takšnega učinka in moči na moje možgane. Seveda sem upal, da se bo umetna inteligenca uporabljala za boljši in bolj plemenit namen kot v tistih filmih – ne za nadzor in nadvlado ljudi, temveč za olajšanje in izboljšanje njihovih življenj.
Varnostni svet v svetu nevarnosti
19. 11. 2022 17.12
Organizacija združenih narodov (OZN) je bila ustanovljena 24. oktobra 1946 v San Franciscu in vse do danes služi kot izjemno pomemben globalni forum narodov, ki obravnava številna najbolj pereča globalna vprašanja in probleme. Eden izmed glavnih ciljev ustanovitve OZN je bil zagotavljanje trajnega miru in varnosti po vsem svetu. Glavna odgovornost glede ohranjanja mednarodnega miru in varnosti je bila podeljena enemu izmed organov OZN – Varnostnemu svetu.
Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?
13. 11. 2022 17.50
Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.
Kitajska na razpotju
06. 11. 2022 15.07
Na nedavno končanem 20. kongresu Kitajske komunistične partije je Ši Džinping dobil že tretji mandat za vodenje Kitajske komunistične partije. Kongres je potekal v luči vse večjih problemov z ekonomsko neenakostjo znotraj države ter v luči vojne v Ukrajini in tudi tehnološke in trgovinske hladne vojne med ZDA in Kitajsko.
Zgodba o 'vrtu' in 'džungli' – breme evropskega človeka v 21. stoletju
29. 10. 2022 07.20
Josep Borell, visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, sicer pa dolgoletni politik in član socialistične stranke v Španiji, je na odprtju programa Evropske diplomatske akademije v Brugesu v okviru Collège d'Europe svoj uvodni nagovor koncipiral v kontekstu teze o barbarih in civiliziranih ljudstvih, v okviru zaščite "vrta" pred "džunglo" ter moralni dolžnosti "vrtnarjev", da civilizirajo "džunglo".
Neoliberalizem ni pošast, kot jo prikazujejo levičarji, a tudi ne panaceja, kot se motijo desničarji
22. 10. 2022 11.13
V knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, ki je v manj kot dveh desetletjih nabrala več kot 40.000 citatov, kritični geograf David Harvey brezkompromisno sklepa, da je bil neoliberalizem katastrofa za človeštvo. Ugotavlja, da sistem "ni uspel stimulirati gospodarske rasti po svetu" in da je privedel do "katastrofičnih izgub", "stagnacije" in "ekonomskega kolapsa" v večjem delu sveta v razvoju. Naomi Klein ugotavlja podobno v svoji široko brani knjigi Doktrina šoka, pri čemer poudarja ne le rast, ampak predvsem revščino. Neoliberalne reforme, pravi, so ustvarile ogromen in "trajen" podrazred državljanov, ki zajema med 25 in 60 odstotkov prebivalstva. Oba, Klein in Harvey, nadalje vztrajata, da je neoliberalizem v svojem jedru antidemokratično gibanje in da je v nekaterih primerih že uničilo vrsto temeljnih državljanskih in političnih svoboščin, v mnogo primerih jih je vsaj deloma spodrezalo, v spet tretjih pa jih še bo čez čas.
Prepoved splava v moderni disfunkcionalni družbi – lekcije ameriških staroselcev
15. 10. 2022 16.46
Napadi na reproduktivno zdravje in pravico do telesne avtonomije so danes vse drznejši, še posebej po tem, ko je vrhovno sodišče ZDA konec meseca junija ovrglo 50 let staro razsodbo Roe proti Wade in s tem odpravilo ustavno zagotovljeno pravico do splava v ZDA. Ta odločitev je povsod po svetu povzročila močan odziv; opogumila je tako krščanske fundamentaliste, ki želijo uveljaviti nadzor nad različnimi vidiki družbenega in zasebnega življenja, kot tudi borce za pravice do svobodnega odločanja o lastnem telesu, aktivirala pa je tudi tiste družbene skupine, ki se nahajajo na nasprotnem bregu obeh ponujenih opcij.
Stanje v Uniji
08. 10. 2022 18.13
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je 14. septembra 2022 nagovorila Evropski parlament in podala letno poročilo o stanju znotraj Evropske unije (EU). Gre za vsakoletni nagovor evropskim poslancem in državljanom glede usmeritve in prioritetnih nalog EU v naslednjem delovnem letu.
Boomerji, milenijci in zoomerji – generacijski konflikt
24. 09. 2022 09.04
S prehodom med generacijami je zmeraj križ, ne glede na to, ali govorimo o tovarni, srednji šoli ali grajenju hiše. Med starimi in mladimi se zmeraj pojavi določena oblika konflikta in napetosti, kar ni nikakor presenetljivo; sveži veter mladosti in stabilna tradicija starosti bi težko obstajala v sožitju, saj sta si med seboj nasprotna. Vendar obstaja razlika, če na eni strani govorimo o eni tovarni, na drugi strani pa o celotni družbi. Dokler ima tovarna ali srednja šola dobro postavljene temelje in vodstvo, je reševanje takšnih konfliktov rutina. Ko se konflikt med generacijami pojavlja na vseh družbenih ravneh, potem so težave veliko večje, kot bi si mislili.
Spolno nasilje kot družbeni problem
17. 09. 2022 14.48
V zgodovini spolnih zlorab se izmenjujejo obdobja molčanja in potlačevanja ter obdobja (bolj ali manj) odprtih razprav, ki smo jim priča tudi danes. Spolno nasilje ni zgolj osebni problem žrtev, temveč gre za širši družbeno-politični problem, ki ga nujno moramo nasloviti kot takega. Do spolnega nasilja bi namreč kot družba prav lahko imeli ničelno toleranco, a obstaja dober razlog, zakaj temu ni tako.
Neenakosti so res nevarne, a ne naraščajo tako preprosto, kot mislijo mnogi kritiki
10. 09. 2022 18.57
Slavna libertarna ekonomistka Deirdre McCloskey je v svoji kritični recenziji knjige Thomasa Pikettyja, Kapital v 21. stoletju, pred leti izpostavila, da neenakosti – tudi naraščajoče neenakosti – same po sebi ne bi smele biti skrb vzbujajoče. Pravi, da bi se morali v prvi vrsti zanimati za to, ali revni postajajo vse bogatejši – kar se gotovo dogaja od leta 1800 naprej – ne pa, ali bogati bogatijo hitreje od revnih. Zakaj bi nam bilo mar, se sprašuje, kako hitro napredujejo življenjski standardi različnih ljudi? Zakaj bi nam bilo mar za neenakost? Ali ni najpomembnejše preprosto to, da se standardi vseh izboljšujejo, čeprav z drugačnimi hitrostmi? Kar torej skrbi Pikettyja, ko izpostavlja problematičnost neenakosti, je le "medli občutek zavisti", zaključuje McCloskey.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40
Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Srbija na jugoslovanskem pogorišču
27. 08. 2022 16.44
V zadnjih mesecih lahko opazujemo ponovna zaostrovanja v meddržavnih odnosih na Balkanu oz. med državami, ki niso članice EU. Spori in problemi, ki niso bili nikdar rešeni, temveč le zamrznjeni na različne načine, v luči spreminjanja geopolitičnih in geoekonomskih odnosov na svetovni ravni (predvsem v kontekstu vojne v Ukrajini in zaostrovanja odnosov med Kitajsko in Tajvanom) vse bolj prihajajo v ospredje. Vsaka država vidi možnost za popravljanja zgodovinskih krivic.
Tajvan in Kitajska – nerešljiva dilema?
20. 08. 2022 07.00
Ob obisku predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu se je tudi na prve strani slovenskih medijev prestavila dilema in konflikt glede tajvanske neodvisnosti. Nestabilnosti na relaciji Tajpej – Peking in vprašanje tajvanske neodvisnosti po mnenju avtorja te kolumne predstavljajo trenutno največji obstoječi vir tveganja za izbruh oboroženega spopada med velikimi silami; po domače rečeno, tretje svetovne vojne. Uničujoči potencial tega spora pa ni posledica kulturnih oz. političnih razlik med stranema, temveč neskladnosti med dvema pomembnima elementoma sodobnih mednarodnih odnosov: samoodločbo narodov na eni strani in spoštovanjem mednarodnih pogodb na drugi. Vsaka izmed obeh strani namreč svoje stališče upravičeno utemeljuje na enem izmed teh dveh elementov, kar ustvarja nerešljivo dilemo: kdo bo prvi popustil, čeprav je njegova pozicija upravičena in utemeljena?
Formalnost in demokracija
13. 08. 2022 11.49
20. stoletje je bilo kljub vzponom in padcem izjemno z vidika napredka individualnih pravic in svoboščin. To je predvsem posledica liberalizma, ki se je še posebej razširil v 2. polovici 20. stoletja in ki je z izjemnim prodajnim pitchem prepričal številne, zagrizene nasprotnike, ki so svoje argumente za nasprotovanje, tako kot zagovorniki, črpali iz preteklosti, a iz drugih zornih kotov. Prodaja liberalizma v paketu je prinesla pravico do svobodnega oblačenja, obedovanja in diskurza. Prinesla je pravico do vsakdanje izbire vsega oz. z drugimi besedami – uspešna prodaja liberalizma je povečala moč udobja (konformizem).
O devicah in gospodi, ki nadzoruje rojstva
06. 08. 2022 15.15
Ženska telesa od nekdaj predstavljajo vir vznemirjanja, strahu in izživljanja, zato (največkrat) moškim nudijo veliko možnost nadzorovanja in najbolj učinkovito sredstvo ohranjanja njihove pomembnosti in nadrejenosti. Zgodovina je polna zlitij religij, medicine in seksizmov v poskuse tolmačenja delovanja ženskih teles, ženske seksualnosti in ženske narave kot stanj odstopanja, bolezni in nevarnosti, ki jo je treba na vsakem koraku kontrolirati. Kako dolga je pot od histerije, ki je spodbudila razvoj vibratorjev in je – poimenovana po maternici (grško jo imenujemo hystera) – postala izključno ženska bolezen, do dojemanja deviških kožic kot svetih delov ženskih teles ... teles, ki živijo v resnični Deklini zgodbi?
Je svet v zadnjih nekaj stoletjih res postal manj nasilen – in zakaj?
23. 07. 2022 16.33
Nathan Robinson, urednik popularne socialistične revije Current Affairs, v eni od svojih kolumn izpostavlja, da se strinja z "verjetno okoli 80 odstotki" dejstev in argumentov, ki jih je Steven Pinker leta 2018 predstavil v svoji knjigi Razsvetljenstvo zdaj. Toda kljub temu večinskemu strinjanju je Robinson svoji kolumni o Pinkerju pomenljivo nadel naslov Najbolj nadležen moški na svetu.
Zeleni kapitalizem in podnebni zlom
16. 07. 2022 07.00
Vprašanje okolja, njegove zaščite in boj zoper podnebne spremembe nikoli niso bili bolj v ospredju, saj je jasno, da klimatske spremembe niso fenomen, ki se bo zgodil enkrat v prihodnosti, temveč so postale del naše vsakdanjosti. Zato so različne države sprejele številne zaveze k zmanjšanju izpustov CO2 in k prehodu na obnovljive vire energije. Na ravni EU sta tudi ne tako zeleni plin in bolj "zelena", toda potencialno tudi izjemno nevarna jedrska energija postali zeleni. Oblikujejo se tudi vedno novi koncepti – zeleni dogovor, krožno gospodarstvo ipd. – ki naj bi naslavljali obstoječe nevzdržne razmere in tudi ponujali nove poglede za prihodnost. Toda ključno vprašanje je, ali so ti ukrepi in koncepti zadostni za preprečitev podnebnega zloma.
Rdeči čevlji, gole noge in nore ženske v politiki
09. 07. 2022 07.06
Razbeljene glave slovenskih skrbnikov ohranjanja moškega pogleda in reda se še niso uspele prav ohladiti od rekordnega števila sedežev, ki jih v novem sklicu zasedajo ženske, ko so kar naenkrat postali soočeni z dejstvom, da se tudi v prihajajočo predsedniško tekmo podajajo ženske. Kakšno parado seksizma in primitivizma lahko pričakujemo jeseni, če smo že v zadnjih tednih lahko slišali zaskrbljena vprašanja in pomirjujoče ali vznemirjujoče odgovore na to, kaj bi se zgodilo, če bi predsednica Slovenije postala ženska?
Protislovja 'populizma': med zmerljivko, konceptom in politično emancipacijo
02. 07. 2022 15.54
V zadnjem desetletju je populizem postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov, tako javno kot tudi v akademskih krogih. Zlasti po referendumu leta 2016 in brexitu ter zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah so analize in raziskave populizma doživele razcvet. Od takrat so se pojavili številne knjige, članki in zborniki, ki so poskušali obravnavati fenomene populizma in populističnih politikov ter nevarnost populizma za liberalno demokracijo. Ni presenetljivo, da je beseda populizem postala beseda leta 2017 Cambridgevega slovarja. Od takrat pa vse do danes doživljamo, če je medijem in znanstveni skupnosti verjeti, pravi razcvet populistične politike. Vse bolj se zdi, da bo populistični trenutek, o katerem pišeta Chantal Mouffe in Yasha Mounk, verjetno postal populistično stoletje (Rosanvallon). Toda, kaj je sploh populizem?
Quo vadis, EU?
25. 06. 2022 14.25
Krize in dogodki v zadnjih dveh desetletjih so dodobra pretresli in presenetili Evropsko unijo. Najprej je gospodarska in finančna kriza evroobmočja razdelila države članice na dolžnice in upnice ter umetno ustvarila mejo med severom in jugom. Nato je migrantska kriza obrnila kompas in razdelila EU na vzhodne in zahodne države članice. Slednje so v migrantski krizi videle priložnost za nadomestitev delovne sile in bile bolj odprte do beguncev in migrantov, medtem ko so bile vzhodne države bolj nenaklonjene in so skušale migracije na vsak način omejiti.
Evropski zeleni dogovor ali kako postati prva podnebno nevtralna celina
18. 06. 2022 14.18
Evropski zeleni dogovor je ena od šestih prednostnih nalog Evropske komisije v obdobju 2019–2024, saj podnebne spremembe in degradacija okolja življenjsko ogrožajo Evropo in ves svet. Zeleni dogovor, ki ga je 11. decembra 2019 predstavila Evropska komisija, določa ambiciozen časovni načrt za podnebno nevtralno, krožno gospodarstvo, v katerem je gospodarska rast ločena od rabe virov. Evropski zeleni dogovor bo financiran s tretjino od naložb v višini 1,8 bilijona evrov iz instrumenta za okrevanje NextGenerationEU in iz sedemletnega proračuna EU.