Jugoslavije
Milošević ostaja v priporu
08. 05. 2001 00.00
Vrhovno sodišče Srbije je zavrnilo pritožbo odvetnika nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića na odločitev, s katero so Miloševiću, ki ga je srbska policija aretirala 1. aprila, podaljšali pripor. Odvetnik Toma Fila je 3. maja vložil pritožbo na odločitev okrožnega sodišča v Beogradu, s katero so Miloševiću 30. aprila podaljšali pripor še za dva meseca.
Eksplozija v Sanskem Mostu
08. 05. 2001 00.00
Sinoči je v Sanskem Mostu v Federaciji BiH odjeknila eksplozija, ki je poškodovala pravoslavno cerkev v mestu z večinskim muslimanskim prebivalstvom. Za eksplozijo, v kateri ni bil nihče ranjen, sta najverjetneje odgovorna dva Muslimana, ki so ju že zaslišali. Predstavnik mednarodne policije Združenih narodov Douglas Coffman Coffman je zaradi incidenta izrazil obžalovanje. Po njegovih besedah predstavlja eksplozija neodgovoren odziv na včerajšnje incidente v Banjaluki in sobotni incident v Trebinju, kjer so izbruhnili izgredi Srbov zaradi začetka obnove mošej v obeh mestih.
Razrešili 195144orića
07. 05. 2001 00.00
Krizni odbor Nogometne zveze Jugoslavije (FSJ) je razrešil selektorja A reprezentance Milovana 195144orića. Reprezentanco bo na dveh junijskih kvalifikacijskih tekmah 1. skupine za nastop na svetovnem prvenstvu leta 2002, ko se bo ZRJ 2. junija pomerila z Rusijo, 6. junija pa s Ferskimi otoki, vodil kar tričlanski selektorski svet, v katerem bodo predsednik Vujadin Boškov ter člana Ivan Čurković in Dejan Savičević. Omenjena trojica naj bi reprezentanco vodila le na dveh junijskih tekmah, po skupščini FSJ pa naj bi dokončno izbrali novega selektorja. V 1. kvalifikacijski skupini poleg ZRJ, Rusije in Ferskih otokov nastopajo še Slovenija, Švica in Luksemburg.
Obletnica Titove smrti
04. 05. 2001 00.00
4.5.1980 ob 15.05 je rajnko Jugoslavijo pretresla vest, ki jo je posredoval radio Beograd.
Miloševiću vročili haaško obtožnico
03. 05. 2001 00.00
Predstavnik beograjskega okrožnega sodišča je Slobodanu Miloševiću v zaporu poskušal vročiti obtožnico haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević dokumentov ni hotel sprejeti, češ, da haaškega sodišča ne priznava. Zato so mu obtožnico, ki ga bremeni zločinov nad kosovskimi Albanci, menda zataknili kar za rešetke njegove celice.
Haag zavrnil prošnjo Plavšićeve
02. 05. 2001 00.00
Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je zavrnilo prošnjo nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić, da bi odložili sodni proces proti njej. Odvetnik Plavšićeve Robert Pavić je namreč 11. aprila zaprosil za odložitev procesa oziroma za ločitev procesa proti Plavšićevi od procesa proti nekdanjemu predsedniku parlamenta RS Momčilu Krajišniku. Pavić je prošnjo utemeljil s pomanjkanjem časa in denarja, kar naj bi ga oviralo pri pripravi obrambe.
Kdo vlaga v Jugoslaviji?
01. 05. 2001 00.00
Slovenska podjetja intenzivno vlagajo na področjih bivše Jugoslavije, med njimi Prevent, Gorenje, Mura, Planika, Alpina, Kolinska, Mercator, pa tudi investicijske družbe, kot je na primer Kmečka družba. Ob pripravljanju podrobnejšega zbirnega poročila o teh vlaganjih pa kaže, da ima zbirne
Obletnica operacije Blisk
01. 05. 2001 00.00
Na Hrvaškem se danes spominjajo šeste obletnice vojaške operacije Blisk, ki so jo hrvaške enote začele 1. maja leta 1995 in končale v 31 urah, 2. maja popoldan. V operaciji so hrvaške enote znova prevzele nadzor nad vzhodno Slavonijo, ki so jo med vojno v letih 1991-1995 zasedle enote nekdanje jugoslovanske vojske JNA in srbske paravojaške enote. V posredovanju je sodelovalo približno 7200 hrvaških vojakov in policistov. Osrednjo slovesnost bodo pripravili v Okučanih, te pomembne operacije za končanje vojne na Hrvaškem pa se bodo spomnili tudi v drugih krajih.
Miloševiću podaljšali pripor
30. 04. 2001 00.00
Nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Miloševiću, ki ga obtožnica bremeni korupcije in zlorabe položaja, so danes za dva meseca podaljšali pripor. Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine Del Pontejeva pa je izjavila, da ni več vprašanje, če bodo Miloševića izročili mednarodnemu sodišču, temveč kdaj ga bodo izročili. Za koliko časa so nekdanjemu predsedniku podaljšali pripor, Miloševićev odvetnik Toma Fila ni povedal, je pa napovedal, da se bo na današnjo odločitev beograjskega okrožnega sodišča o podaljšanju pripora Miloševiču za dva meseca, pritožil na vrhovnem sodišču. Za beograjsko tiskovno agencijo Beta je še dodal, da je potrebno vse postopke končati v šestih mesecih in da bo takrat jasna usoda nekdanjega predsednika.
Veliko zanimanja za Špegljevo knjigo
29. 04. 2001 00.00
Najbolj brana knjiga na Hrvaškem ta hip so spomini upokojenega generala Martina Špeglja, v katerih opisuje začetek krvavega razpada nekdanje Jugoslavije. Špegelj trdi, da vojna na Hrvaškem ne bi trajala do leta 1995, če Tuđman ne bi izdal Slovenije.
Kmečka družba uresničuje začrtane cilje
26. 04. 2001 00.00
Skupina Kmečka družba je lani do konca novembra, torej pred oddelitvijo, ustvarila 288 milijonov tolarjev dobička. Direktor Skupine Kmečka družba Matjaž Gantar je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da je bilo njihovo lansko poslovanje kljub oddelitvi zelo uspešno. Med njihovimi osnovnimi cilji za letos je med drugimi izpostavil čedalje večjo udeležbo v procesih privatizacije na trgih bivše Jugoslavije, naložbe v izgradnjo novih megakinov, naložbe v časopisne hiše in zavarovalništvo na trgih JV Evrope ter ustanovitev vzajemnih skladov v Luksemburgu. Gantar je za letos napovedal še možnost ustanovitve družbe za upravljanje skladov tveganega kapitala ter borznoposredniške družbe.
Padec Srebrenice po tajnem dogovoru?
26. 04. 2001 00.00
Organizacija Zdravniki brez meja (MSF) je danes objavila dva zaupna dokumenta ZN, ki takratnega poveljnika sil ZN na območju nekdanje Jugoslavije, francoskega generala Bernarda Janvierja, povezujejo s tajnimi dogovori z vojaškim poveljnikom bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, dogodkom pa je sledil padec muslimanske enklave Srebrenice v roke bosanskih Srbov julija 1995.
Koštunica za nove pogovore s Črno goro
26. 04. 2001 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je danes napovedal pobudo za začetek pogajanj med srbskimi in črnogorskimi oblastmi o prihodnosti jugoslovanske federacije. Cilj pobude je narediti Jugoslavijo sprejemljivo federacijo tako za zvezne enote kot tudi za prebivalstvo, ki živi v državi.
Del Pontejeva dvomi v srbske oblasti
25. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte je srbskim oblastem poslala pismo, v katerem jih sprašuje, ali je bila nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću vročena obtožnica haaškega sodišča, je danes povedal eden od sodelavcev Del Pontejeve. Pojasnil je, da se je tožilka za ta korak odločila, da bi dobila jasno zagotovilo, da so obtožnico Miloševiću res izročili.
Izkopavanje množičnih grobišč
24. 04. 2001 00.00
Sodnomedicinski izvedenci haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije so na osrednjem pokopališču v Kninu začeli izkopavati množična grobišča, v katerih naj bi bili posmrtni ostanki Srbov, ubitih med operacijo hrvaške vojske Nevihta poleti leta 1995.
Krstevski v Ljubljani
23. 04. 2001 00.00
S pogovorom z ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem in nato z zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom je podpredsednik makedonske vlade Zoran Krstevski danes začel dvodnevni obisk v Ljubljani. O vsebini pogovorov je slovenski minister za evropske zadeve Igor Bavčar za 24 ur povedal: "Obisk je namenjen predvsem spoznavanju naših izkušenj v organizaciji državne uprave ter nekaterih drugih področij, ki zahtevajo izpeljavo potrebnih reform. S tega stališča sodim, da je za Slovenijo izredno pomembno, da svoje izkušnje deli z državami, ki so nastale na področju nekdanje Jugoslavije." O krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama se bo Krstevski, ki je ob evropskih zadevah pristojen tudi za gospodarstvo, popoldne pogovarjal še z ministrico za gospodarstvo Teo Petrin.
Slovenija in ZRJ podpisali protokol
23. 04. 2001 00.00
Generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc je s pomočnikom zveznega ministra za notranje zadeve Zvezne republike Jugoslavije Stevanom Nikčevićem danes v Beogradu podpisal protokol o izvajanju sporazuma med vlado Republike Slovenije in zvezno vlado ZRJ o vračanju in ponovnem prevzemu oseb, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali bivanje na ozemlju druge države. Po podpisu sta se delegaciji zveznega notranjega ministrstva in slovenske policije, v kateri so še direktor uprave uniformirane policije Stanislav Veniger, Branko Celar iz urada generalnega direktorja ter predstavnik policije za stike z javnostmi Miran Koren, pogovarjali še o možnih oblikah sodelovanja obeh policij na področju preprečevanja ilegalnih migracij in vseh vrst kriminala.
Za ITF se zanima tudi NATO
23. 04. 2001 00.00
Direktor mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF), Jernej Cimperšek, bo danes na sedežu zveze NATO v Bruslju na zasedanju politično-vojaškega usmerjevalnega odbora za Partnerstvo za mir (Political-Military Steering Committee on Partnership for Peace, PMSC) predstavil dejavnosti sklada, ki ga upravlja Slovenija.
Tontić dobil književno nagrado
21. 04. 2001 00.00
Pisec Stevan Tontić je dobil nagrado mesta Heidelberg z naslovom Književnost v izgnanstvu, in denarno nagrado v višini 30.000 nemških mark. 55-letni Tontić, sicer bosanski Srb, ki že od leta 1993 živi v Berlinu, je pisal o grozotah vojne in izgnanstvu.
V Kovačiji Muta presegli načrt
21. 04. 2001 00.00
V podjetju Štruc Kovačija Muta so lani po besedah direktorja Vita Štruca ustvarili 12,2 milijona nemških mark prihodkov, s čimer so za 14 odstotkov presegli načrt. V tem približno 180-članskem kolektivu približno 90 odstotkov izdelkov prodajo na tujih trgih, preostanek pa na domačem trgu in trgih nekdanje Jugoslavije. Letos naj bi z naložbami v posodobitev proizvodnje, katerih višina bo enaka lanski, uspeli realizacijo povečali za okoli šest odstotkov.
Tuđman bi bil obtožen
20. 04. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je izjavila, da so proti pokojnemu hrvaškemu predsedniku Franju Tuđmanu na sodišču pripravljali obtožnico. Če bi bil Tuđman še živ, bi bil danes po njenih besedah zagotovo eden od haaških obtožencev.
Miloševićevo zdravje stabilno
19. 04. 2001 00.00
Zdravje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je stabilno, so sporočili iz vojaške bolnišnice v Beogradu. Zdravniški konzilij je s tem ovrgel trditve najvišjih predstavnikov Miloševićeve Socialistične stranke, da ima Milošević težave zaradi visokega krvnega pritiska. Zdravniki so zagotovili, da Miloševićevo zdravje kljub višjemu pritisku ni resno ogroženo.
Hrvaški vojni veterani proti preiskavi
18. 04. 2001 00.00
Hrvaški vojni veterani so danes napovedali, da bodo v ponedeljek v Kninu priredili demonstracije, s katerimi nameravajo ustaviti preiskavo haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije o pobojih srbskih civilistov med hrvaško vojaško operacijo Nevihta.
Planika oddala 19 trgovin v franšizo
18. 04. 2001 00.00
Kranjska proizvajalka obutve Planika je po nekajmesečnih aktivnostih in pripravah podpisala franšizno pogodbo s podjetjem Chemotehna iz Ljubljane. V Planiki ocenjujejo, da bodo z oddajo 19 prodajaln v franšizo, ponudbo, predvsem v manjših krajih, lažje prilagajali potrebam kupcev, so sporočili s sedeža podjetja.
Obrenović v Haagu
17. 04. 2001 00.00
Bosanski Srb Dragan Obrenović, ki so ga v nedeljo zvečer aretirale mednarodne mirovne sile v BiH SFOR v bližini Zvornika, je prispel na sedež haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na tleh nekdanje Jugoslavije, ki ga obtožuje številnih vojnih zločinov.
Miloševič noče v Haag
14. 04. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević je izjavil, da "ne želi oditi v Haag", kjer je sedež Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu, piše danes grški časnik Eleftheros Typos, ki se sklicuje na enega od Miloševićevih odvetnikov Toma Fila. Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je za današnjo izdajo beograjskega časnika Glas javnosti zanikal, da bi Miloševiću kdajkoli zagotovil, da ga ne bodo izročili haaškemu sodišču.
V Izoli odprli sodobno tovarno Droge
13. 04. 2001 00.00
Premier Janez Drnovšek, predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič, zaposleni Droge z najdaljšim delovnim stažem in vodja projektov Mirka Potočnik so včeraj prerezali slavnostni trak ob odprtju nove tovarne Droge v izolski industrijski coni, kjer na 40.000 kvadratnih metrih proizvodnih površin že mesec dni poteka poskusni zagon proizvodnje kave, čaja in mesnega programa. Z novo tovarno je Droga tehnološko posodobila celoten poslovno-proizvodni sistem, s čimer so se proizvodne kapacitete povečale za 50 odstotkov.
Polovica Črnogorcev za odcepitev
13. 04. 2001 00.00
Več kot polovica črnogorskih volivcev se zavzema za odcepitev Črne gore od ZRJ. Kot so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave, ki so jo danes objavili v Podgorici, se za neodvisnost Črne gore zavzema 58 odstotkov od 1281 vprašanih, medtem ko jih je 31 odstotkov proti ločitvi Črne gore od ZRJ. Ali bodo v Črni gori priredili referendum o odcepitvi od ZRJ, naj bi odločili po parlamentarnih volitvah 22. aprila.
Rupel odhaja v Skopje
12. 04. 2001 00.00
Zunanji minister Dimitrij Rupel se bo danes v Skopju na povabilo ameriškega državnega sekretarja Colina Powella in makedonskega kolega Srdjana Kerima udeležil sestanka zunanjih ministrov držav JV Evrope in sosednjih držav. Srečanja se bosta udeležila tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter predstavnik Evropske komisije.
Prvi konkretni dogovor o nasledstvu
11. 04. 2001 00.00
Tridnevna pogajanja o nasledstvu nekdanje Jugoslavije, ki so potekala za zaprtimi vrati v Bruslju, so sklenjena. Mednarodnemu posredniku na pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ siru Arthurju Wattsu je tokrat v Bruslju, po nizu neuspešnih srečanj z vsemi delegacijami držav naslednic, pogajanja le uspelo premakniti z mrtve točke. Petim naslednicam nekdanje Jugoslavije se je v Bruslju uspelo dogovoriti o delitvi okrog 480 milijonov dolarjev vrednega zlata, vrednostnih papirjev in deviz, hranjenih pri Banki za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). Sloveniji naj bi pripadalo 17 odstotkov ''zlatega nasledstva''.