Jugoslavije
VS obsodil nasilje albanskih skrajnežev
22. 03. 2001 00.00
Varnostni svet ZN je sinoči sprejel resolucijo, s katero je obsodil nasilje skrajnežev, vključno s terorističnimi dejavnostmi, v Makedoniji in v nekaterih občinah v južni Srbiji. VS obenem ugotavlja, da ima to nasilje podporo albanskih skrajnežev zunaj omenjenih območij ter predstavlja grožnjo varnosti in stabilnosti širše regije. Resolucijo so po diplomatskih virih pripravile štiri stalne članice VS, sprejeta pa je bila soglasno. V resoluciji VS podpira suverenost in ozemeljsko celovitost ZR Jugoslavije, Makedonije in drugih držav v regiji.
Umik albanskih skrajnežev iz dveh vasi
22. 03. 2001 00.00
Tudi potem, ko se je opolnoči iztekel ultimat makedonske vlade albanskim skrajnežem v okolici Tetova, naj se predajo ali pa zapustijo območje, je noč v Tetovu minila mirno in v okolici ni bilo slišati streljanja. Albanska Osvobodilna narodna vojska je sicer v sredo razglasila prekinitev ognja in pozvala k pogajanjem, kar pa je Skopje zavrnilo
Jugoslovanska delegacija v Haagu
20. 03. 2001 00.00
Pravosodna ministra Jugoslavije in Srbije, Momčilo Grubac in Vladan Batić, ter državni tožilec Rade Trzić so se na sedežu haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sestali z glavno tožilko haaškega sodišča Carlo Del Ponte.
Peko gre v prisilno poravnavo
20. 03. 2001 00.00
Nadzorni svet tržiškega Peka je na današnji seji sprejel predlog uprave Peka o uvedbi postopka prisilne poravnave nad to usnjarsko družbo, ki je lansko leto zaključila z 1,941 milijarde tolarjev izgube. Nadzorni svet in uprava sta se za omenjeno potezo odločila po sestanku z vsemi lastniki Peka, delavci in upniki. Opravljene analize in izhodišča za sanacijski načrt so namreč pokazale, da je sanacija Peka možna in da obstajajo realne možnosti za ozdravitev večjega dela tega čevljarskega giganta, katerega stečaj bi v Tržiču in celotni Gorenjski povzročil pravo socialno katastrofo, je za STA povedal predsednik nadzornega sveta Peka Darko Tisaj.
Začetek sojenja v Haagu
19. 03. 2001 00.00
Na mednarodnem sodišču za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu se je začelo sojenje trem bosanskim Srbom. Duško Sikirica, Damir Dosen in Dragan Kolundžija so obtoženi genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, storjenih leta 1992 v koncentracijskem taborišču pri Prijedoru v Bosni in Hercegovini.
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
Kmalu gospodarske sankcije proti ZRJ?
18. 03. 2001 00.00
Srbski premier Zoran Djindjić je v sinočnjem pogovoru za srbsko televizijo dejal, da ni "nobene možnosti" za to, da bi nekdanjega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića beograjske oblasti do 31. marca izročile haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "To ni realistično, saj bi v tem primeru prišlo do kršitve prava, česar pa ne podpira nihče v Demokratični opoziciji Srbije (DOS)" je pojasnil Djindjić. "Vendar pa se vsi v DOS zavzemamo za to, da bi bilo pravici zadoščeno in glede tega vprašanja ne pristajamo na nikakršne kompromise.
Propadel poskus aretacije Šainovića
16. 03. 2001 00.00
Glavni odbor Socialistične stranke Srbije (SPS) nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je danes potrdil, da je policija poskušala aretirati visokega predstavnika SPS Nikolo Šainovića, vendar pa se je slednji skliceval na poslansko imuniteto.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Peto srečanje Raz/seljeni
15. 03. 2001 00.00
V gledališču Miela v Trstu je bilo peto srečanje v okviru projekta Raz/seljeni, ki ga prirejajo zadruga Bonawentura-Gledališče Miela, Slovensko stalno gledališče ter oddelek za zgodovino in za zgodovino umetnosti tržaške univerze. Cilj projekta je osvetliti tematiko migracij ne samo z izpostavljanjem klasične tematike izseljevanja, ampak tudi problematike odtujenosti v lastnem okolju. Tema tokratnega srečanja je bila Razseljeni v domovini, posvečena pa je bila izseljevanju primorskih Slovencev v obdobju med obema vojnama, odhodu Istranov po drugi svetovni vojni in njihovi odtujenosti v novi domovini.
Planika uspešno koraka po novi poti
14. 03. 2001 00.00
Lanski rezultati poslovanje kranjske proizvajalke obutve Planika kažejo, da podjetje zmanjšuje izgubo, ki jo je imelo v preteklih letih. Lani je namreč izguba podjetja znašala le še 490 milijonov tolarjev, medtem ko je še leto prej presegla 1,3 milijarde tolarjev. Planika je lani proizvedla več kot 1,3 milijona parov čevljev, skupni prihodki pa so se v primerjavi z letom 1999 povečali za osem odstotkov na 8,02 milijarde tolarjev. Na tujih trgih, najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Planike je nemški trg, je podjetja lani ustvarilo 5,8 milijarde tolarjev prihodkov, veliko pozornosti pa v podjetju posvečajo tudi trgom držav nastalih na območju bivše Jugoslavije, ki so bili pred razpadom te eden glavnih kupcev Planikine obutve. Podjetje želi na omenjenih trgih po besedah predsednika uprave Planike Milana Bajžlja razviti partnerske odnose z lokalnimi proizvajalci in dobavitelji.
Gambit Trade in Kofax širita obseg sodelovanja
14. 03. 2001 00.00
Gambit Trade se je na domačem trgu že uveljavil s ponudbo lastnih rešitev na področju elektronskega trgovanja, internetnih rešitev ter rešitev za upravljanje s poslovnimi procesi in z dokumenti. Prav pri razvoju slednjih, že vrsto let tesno sodelujejo z mednarodnim podjetjem Kofax Image Products. V svoje rešitve vgrajujejo programsko opremo Kofax Ascent Capture, ki omogoča najkvalitetnejši zajem in obdelavo dokumentov. Namenjena je predvsem organizacijam, ki se morajo vsako leto soočiti z nekaj milijoni papirnih dokumentov več, pri nas predvsem bankam in zavarovalnicam, in zato potrebujejo učinkovite rešitve za elektronsko obdelavo. V ljubljanskem podjetju Gambit Trade so se za sodelovanje odločili zaradi povezljivosti programske opreme Kofax z Eastaman Enterprise Imaging in IBM Content Manager okolji, ki jih tudi uporabljajo pri svojem delu. Sicer pa se podjetje Kofax lahko med prvimi na svetu pohvali z odprto arhitekturo, ki z uporabo XML standarda in Microsoft Visual Studio razvojnih orodij, omogoča izdelavo izvirnih nadzornih programov ter zajem podatkov preko interneta.
Velenjska Era z dobičkom
14. 03. 2001 00.00
Mednarodna trgovska družba Era Velenje, ki letos praznuje 50. let obstoja, je po nerevidiranih podatkih leto 2000 sklenila s približno dva milijona nemških mark dobička, kar je v primerjavi z letom prej tretjina več. Lanska prodajo Ere se je povečalo prav tako za tretjino, in sicer na 240 milijonov mark. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik uprave Ere Gvido Omladič, je lani za približno 20 odstotkov porasel tudi prihodek na zaposlenega. Ta je dosegel 1,95 milijona tolarjev. Uspešno poslovanje so zabeležili tudi v skupini Era, ki v 130 prodajalnah po vseh Sloveniji zaposluje 1800 delavcev. Lanska prodaja v skupini Era se je povzpela na 450 milijonov mark, kar je za 30 odstotkov več kot leta 1999.
Hrvata sta se pritožila
14. 03. 2001 00.00
Bosanska Hrvata Darko Kordić in Mario Čerkez, ki ju je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije konec februarja obsodilo na 25 oziroma 15 let zapora, sta se na razsodbo pritožila, je potrdil tiskovni predstavnik sodišča. Kordić in Čerkez sta bila obsojena zaradi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, ki sta jih zagrešila v dolini Lašve v obdobju etničnega čiščenja v BiH med novembrom 1991 in marcem 1994. Kordić, ki je bil podpredsednik samooklicane hrvaške entitete v BiH, je, kot je ugotovilo sodišče, dal tudi ukaz za napad na vas Ahmići aprila 1993, ko je umrlo več kot sto Muslimanov.
Era postala večinska lastnica Saema
12. 03. 2001 00.00
Trgovska družba Era je od Agencije za privatizacijo Republike Makedonije in malih delničarjev kupila delnice sejemske družbe Skopski Saem in tako postala njena večinska lastnica. Kot navajajo v Eri, so naložbo opravili skladno s strategijo širitve dejavnosti skupine Era na območjih držav nekdanje Jugoslavije. Era naj bi v prihodnjih letih v Saem predvidoma vložila več kot 70 milijonov nemških mark.
But sprejel jugoslovanskega kolega
12. 03. 2001 00.00
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But se je s kmetijskim ministrom Zvezne republike Jugoslavije Sašem Vitoševićem, ki je na delovnem obisku v Sloveniji, dogovoril za čimprejšnji podpis veterinarskega in fitosanitarnega sporazuma, ki bi znatno olajšal medsebojno trgovino s kmetijskimi in prehrambenimi proizvodi. But se je zavzel za uvedbo mesta posebnega atašeja za področje kmetijstva, ki bi na slovenskem veleposlaništvu v Beogradu skrbel za pospeševanje tako omenjene trgovine, kakor tudi skupnih naložb na področju kmetijstva, veterinarstva in živilske industrije.
Simić se je predal haaškemu sodišču
12. 03. 2001 00.00
Nekdanji župan Bosanskega Šamca Blagoje Simić se je davi prostovoljno predal haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je sporočil njegov odvetnik. Simić je že prispel v Haag in se srečal z glavno tožilko sodišča Carlo Del Ponte. Haaško sodišče je Simića leta 1995 obtožilo vojnih zločinov, storjenih med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Pred odhodom je Simić v izjavi za novinarje dejal, da je prepričan v svojo nedolžnost in da želi s predajo haaškemu sodišču zmanjšati breme, ki ga nosijo njegova družina ter jugoslovanski in srbski narod. Zatrdil je še, da je njegova odločitev povsem prostovoljna in da nihče ni vršil pritiska nanj.
Nove žrtve spopadov v Makedoniji
09. 03. 2001 00.00
V spopadu med srbsko policijo in pripadniki Osvobodilne vojske Preševa, Bujanovca in Medvedje pri vasi Lučane na jugu Srbije je bil davi huje ranjen srbski policist, ki je po podatkih lokalne policije v bolnišnici v Vranju podlegel poškodbam. Podpredsednik srbske vlade in predsednik koordinacijskega odbora za jug Srbije Nebojša Čović je potrdil spopad, v katerem naj bi bila po njegovih besedah ranjena še najmanj dva srbska policista. Vladni viri so tudi sporočili, da na varnostnem območju med jugom Srbije in Kosovom pogrešajo pet Srbov, ki so se odpravili na Kosovo.
Vlada končala stodnevno obdobje
08. 03. 2001 00.00
Danes je bila zadnja vladna seja v stodnevnem obdobju, ki ga nenapisano politično pravilo predvideva za mirovanje opozicije, da se vlada lahko ustali. Na njej je vlada za ministrsko svetnico, ki bo koordinirala reformo državne uprave, projekt e-Slovenija in antibirokratski program ter ostale zadeve s področja državne uprave, imenovala diplomirano pravnico Nevenko Črešnar-Pergar. Za državnega sekretarja v uradu predsednika vlade pa je bil imenovan Janez Lenarčič, ki bo zadolžen za področje zunanjih zadev.
Delegacija haaškega sodišča v Beogradu
08. 03. 2001 00.00
Delegacija haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se je v Beogradu sestala z jugoslovanskimi predstavniki in zahtevala dostop do prič in žrtev vojnih zločinov na Kosovu, Hrvaškem in v BiH. Po pogovorih so napovedali, da bo haaško sodišče v Beogradu odprlo svoj urad, v katerem se bodo preiskovalci lahko pogovarjali z žrtvami in pričami zločinov. Kot so po srečanju sporočili z jugoslovanske vlade, sta se delegaciji, ki sta ju vodila vodja preiskovalnega oddelka haaškega sodišča Denis Muller in namestnik notranjega ministra ZRJ Stevan Nikčević, pogovarjali tudi o nadaljnjem sodelovanju.
Visoka komisarka ZN ob dnevu žensk
07. 03. 2001 00.00
Visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson je pred mednarodnim dnevom žensk pozvala vse države k reviziji zakonov in svoje politike do žensk, še posebej pripadnic določenih marginaliziranih skupin. Zahtevala je, da države še posebno pozornost posvetijo specifičnim potrebam domorodk, begunk, migrantk in žrtev trgovine z belim blagom, rasno diskriminiranim pa zagotovijo mehanizme za pritožbe in pomoč.
Del Pontejeva in Dienstbier bosta pričala
06. 03. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu Carla Del Ponte in pooblaščenec Združenih narodov za človekove pravice Jiri Dienstbier bosta nastopila kot priči na sodišču v Beogradu, je danes poročala tiskovna agencija Beta. Pričala bosta proti nekdanjemu direktorju srbske državne televizije RTS Draganu Milanoviću, ki mu očitajo, da je soodgovoren za smrt 16 delavcev RTS med letalskimi napadi zveze NATO na Beograd aprila 1999.
Norcu podaljšali pripor
06. 03. 2001 00.00
Županijsko državno sodišče na Reki je danes odredilo podaljšanje pripora za upokojenega hrvaškega generala Mirka Norca ter štiri njegove sodelavce, proti katerim je sodišče včeraj vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Predsednik sodišča Slavko Petrič je sporočil, da so Norcu, Tihomirju Oreškoviću, Stjepanu Gradniću, Ivici Rožiću in Milanu Čaniću pripor podaljšali do začetka sojenja oziroma za najmanj dva meseca. Petrič je še povedal, da je zahtevo odvetnikov obtožencev, ki so želeli doseči, da bi se njihovi varovanci branili s svobode, sodišče zavrnilo zaradi teže zločinov, ki naj bi jih zagrešili. Obtoženci se na današnjo odločitev sicer lahko v osmih dneh pritožijo na vrhovnem sodišču.
Norac uradno obtožen vojnih zločinov
05. 03. 2001 00.00
Županijsko državno tožilstvo na Reki je danes proti upokojenemu hrvaškemu generalu Mirku Norcu in še štirim nekdanjim vojakom vložilo obtožnico zaradi vojnih zločinov. Norac, njegov tesni sodelavec Tihomir Orešković ter Ivica Rožić, Stjepan Grandić in Milan Čanić so obtoženi, da so med 14. in 25. oktobrom leta 1991 na območju Gospiča ukazali, nekateri pa tudi sodelovali, pri umoru najmanj 24 srbskih civilistov. Tožilstvo je obtožnico vložilo na reškem županijskem sodišču, je sporočil glavni državni tožilec Radovan Ortinsky.
Izročitev vojnih zločincev ni vedno obvezna
05. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski pravosodni minister Momčilo Grubać je za današnji beograjski dnevnik Blic izjavil, da država, ki sama preganja in sodi vojnim zločincem, ni zavezana k njihovi izročitvi Mednarodnemu sodišču ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.
Srbski osumljenci pred sodiščem
03. 03. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričakuje, da se bodo do konca tega meseca pred sodiščem pojavili prvi pomembni srbski osumljenci, medtem ko naj bi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred sodišče privedli do konca leta, je sporočil namestnik glavne tožilke haaškega sodišča Graham Blewitt.
Izročitev Miloševića zaenkrat nemogoča
02. 03. 2001 00.00
Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je po poročanju Tanjuga sinoči izjavil, da je izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije nemogoča, dokler v Jugoslaviji ne bodo sprejeli ustreznega zakona. Po besedah jugoslovanskega pravosodnega ministra strokovnjaki trenutno pripravljajo zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki pa pred junijem še ne bo nared.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00
Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Jorda zavrača ruski predlog
28. 02. 2001 00.00
Predsednik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Claude Jorda se je izrekel proti ruskemu predlogu za razpustitev sodišča. Kot je danes v Haagu povedal tiskovni predstavnik Jorde, predsednik sodišča ocenjuje takšne predloge kot paradoksne. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je minuli petek zavzel za čimprejšnjo razpustitev haaškega sodišča. "Menimo, da ni več potrebe za nadaljnjo dejavnost sodišča," je takrat poudaril Ivanov.