Jugoslavije

Carla Del Ponte v Črni gori
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes prispela na obisk v Črno goro, v okviru katerega bo izdala zaporne naloge za obtožene iz te jugoslovanske republike. Po poročanju beograjskega radia B92 naj bi predala zaporne naloge za tri osebe, vpletene v jugoslovansko bombardiranje Dubrovnika leta 1991.

Carla del Ponte odhaja v Črno goro
14. 02. 2001 00.00
Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga Carla Del Ponte naj bi danes prispela v Podgorico, kjer se bo srečala s črnogorskimi oblastmi in jim izročila tiralice za črnogorske državljane, obsojene vojnih zločinov. Na začetku obiska danes popoldne se bo Del Pontejeva srečala s črnogorskim premierom Filipom Vujanovićem in notranjim ministrom Vukašinom Marasom, jutri pa naj bi se srečala tudi s predsednikom Milom Djukanovićem. Črnogorski zakoni ne nasprotujejo izročitvi haaškemu sodišču oseb, ki so na seznamu vojnih zločincev, je poudaril podpredsednik črnogorske vlade Dragiša Buzan. Na seznamu naj bi bili trije Črnogorci, ki naj bi sodelovali v obstreljevanju Dubrovnika leta 1991, je poročal radio B-92.

Albanci zahtevajo avtonomijo
14. 02. 2001 00.00
Albanci na jugu Srbije na meji s Kosovom zahtevajo avtonomijo v okviru Srbije, pa tudi ohranitev sedanjih meja, vendar se lahko pogovori z Beogradom pričnejo šele po popolni demilitarizaciji tega območja, je po poročanju agencije Beta danes izjavil župan Preševa Riza Halimi. Po njegovih besedah bo albanska platforma za pogajanja o reševanju krize na območju Preševa, Bujanovca in Medvedja pripravljena do ponedeljka.

Sodba za pet vojnih zločincev
14. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo 22. februarja izreklo sodbo v primeru proti trem bosanskim Srbom, 26. februarja pa v primeru proti dvema bosanskima Hrvatoma, vsi so obtoženi vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, je danes povedal tiskovni predstavnik sodišča v Haagu.

Mesič se bo sestal z Norcem
13. 02. 2001 00.00
Upokojeni hrvaški general Mirko Norac, ki je osumljen uboja srbskih civilistov na območju Gospiča leta 1991, je hrvaški vladi poslal pogoje za svojo predajo, v današnji izdaji poroča hrvaški tednik Nacional. Časnik, ki navaja navedbe prijateljev Norca, ki ga skrivajo v Hercegovini, trdi, da je Norac premieru Ivici Račanu sporočil, da se je pripravljen predati pod pogojem, da se bo lahko branil s prostosti, da ga ne bodo izročili haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, da bodo znova zaslišali priče, ki so ga obtožile za umore omenjenih srbskih civilistov ter da izpustijo iz pripora brigadirja Milana Čaniča, ki so ga aretirali minuli teden.

Batić o sodelovanju s haaškim sodiščem
13. 02. 2001 00.00
Po poročanju srbskega dnevnika Blic je srbski pravosodni minister Vladan Batić povedal, da bodo v ZRJ v prihodnjih štirih ali petih mesecih sprejeli zakon o sodelovanju s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki bo omogočal izročitev jugoslovanskih državljanov omenjenemu sodišču. Po Batićevih besedah bo omenjeni zakon prav tako natančno določal, na katere osebe se nanaša ukaz o izročitvi.

Batić kritiziral Žižića - Hombach opozarja
12. 02. 2001 00.00
Srbski minister za pravosodje Vladan Batić je kritiziral izjavo jugoslovanskega premiera Zorana Žižića, ki je dejal, da ZR Jugoslavija Mednarodnemu sodišču Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ne bo izročila nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Omejene cestne zapore na Hrvaškem
12. 02. 2001 00.00
O cestnih zaporah protesnikov, ki izražajo podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu, danes poročajo le z območja liško-senjske županije, kjer so bile dopoldne zapore na cestah na območju Gospiča in Gračca. Kot so danes sporočili organizatorji, županijski odbor za zaščito dostojanstva domovinske vojne iz Gospiča, naj bi vse cestne zapore odpravili do četrtka, ko je predvideno osrednjo protestno zborovanje v podporo Norcu v Zagrebu.

Slovenija prevzela sopredsedovanje
12. 02. 2001 00.00
Zjutraj je zunanji minister Rupel sprejel predsedujočega prvemu delovnemu omrežju pakta stabilnosti, omrežju za demokratizacijo in človekove pravice Panagliotisa Roumeliotisa, ki je dejal, da Evropska unija ceni napore Slovenije na področju uveljavljanja demokratičnih vrednot in zagotavljanja človekovih pravic. Prepričan je še, da bo Slovenija tudi zaradi tega med prvimi postala nova članica Evropske unije.

Delegacija Telekoma v Beogradu
12. 02. 2001 00.00
Predstavniki Telekoma Slovenije s predsednikom uprave Marjanom Podobnikom na čelu so danes skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ter predstavniki nekaterih ministrstev odpotovali v Beograd. Obiskali bodo sedež srbske gospodarske zbornice, kjer naj bi se srečali tudi s predstavniki srbske vlade. Med obiskom v Beogradu se bodo pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju telekomunikacijskih storitev s Telekomom Srbija, pripravili pa bodo tudi predstavitev Skupine Telekom.

Delegacija Telekoma potuje v Beograd
11. 02. 2001 00.00
Predstavniki Telekoma Slovenije s predsednikom uprave Marjanom Podobnikom na čelu bodo v ponedeljek skupaj s slovenskimi gospodarstveniki ter predstavniki nekaterih ministrstev odpotovali v Beograd. Obiskali bodo sedež srbske gospodarske zbornice, kjer naj bi se srečali tudi s predstavniki srbske vlade. Med obiskom v Beogradu se bodo pogovarjali o možnostih sodelovanja na področju telekomunikacijskih storitev s Telekomom Srbija, pripravili pa bodo tudi predstavitev Skupine Telekom.

Množica podprla Norca
11. 02. 2001 00.00
Na zborovanju v podporo upokojenemu generalu Mirku Norcu v Splitu se je zbralo več kot 150.000 ljudi. Protestniki so zahtevali zaustavitev pregona Norca, prekinitev stikov s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in razpis predčasnih volitev. Zahteve so zbrali v deklaraciji, ki so jo prebrali ob koncu protesta.

Neenotno glede izročitve Miloševića
11. 02. 2001 00.00
Jugoslovansko vodstvo nima enotnega stališča o izročitvi nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Jugoslovanski premier Zoran Žižić je dejal, da dokler bo on predsednik vlade, Miloševića ne bodo izročili Haagu. Enakega mnenja je po besedah Žižića tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Mnenju jugoslovanskega predsednika države in vlade pa oporeka srbski pravosodni minister Vladan Batić. Ta je dejal, da Žižić ne bo odločal o izročitvi Miloševića, saj je v pripravi zakon, ki bo urejal sodelovanje s haaškim sodiščem in s tem tudi vprašanje izročitve nekdanjega predsednika ZRJ.

Crvena zvezda ne bo prišla v Maribor
09. 02. 2001 00.00
Vodstvo slovenskega nogometnega prvaka Maribor Pivovarne Laško je sporočilo, da je srečanje z jugoslovansko Crveno zvezdo, ki bi moralo biti v torek, 13. februarja, v Mariboru, odpovedano. Iz pisarne beograjskega kluba so sporočili, da srečanje morajo odpovedati zaradi odločitve Nogometne zveze Jugoslavije (FSJ), ki je za prekinjeno tekmo med Crveno zvezdo in Partizanom določila nov termin - 17. februar.

Sergejev obiskal Kosovo
08. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev se je ob koncu obiska v ZR Jugoslaviji mudil na Kosovu, kjer se je srečal z civilnim upraviteljem ZN na Kosovu Hansom Haekkerupom in poveljnikom mednarodnih mirovnih sil Kfor, generalom Carlom Cabigiosujem. Sergejev je obiskal tudi ruske enote, ki delujejo v okviru sil Kfor.

Delegacija EU v Beogradu
08. 02. 2001 00.00
Visoka delegacija Evropske unije, ki je na obisku v Beogradu, je jugoslovansko vodstvo ponovno opozorila na nujnost sodelovanja z haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Vodja delegacije, švedska zunanja ministrica Anne Lindh, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico dejala, da mora Beograd kmalu jasno pokazati pripravljenost za sodelovanje, s čimer je mislila predvsem na izročitev nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića, ki ga je haaško sodišče obsodilo vojnih zločinov. Delegacija EU, v kateri sta še evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, je ZRJ obljubila gospodarsko in finančno pomoč, če bo država vodila demokratično politiko in izpeljala demokratične reforme.

Srečanje Fischerja in Svilanovića
07. 02. 2001 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer vidi možnost, da bi v ZRJ in na Kosovu vzpostavili trajen mir, ustavili nasilje in rešili vsa humanitarna in pravna vprašanja, so sporočili po današnjem srečanju Fischerja z jugoslovanskim kolegom Goranom Svilanovićem v Berlinu. Fischer je dejal, da je glede reševanja krize v južni Srbiji optimističen, Svilanović pa je izrazil željo, da bi Nemčija prevzela "odločilno vlogo pri nadaljnjem razvoju ZRJ in regije".

Izetbegović pred haaškim sodiščem?
07. 02. 2001 00.00
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je prejelo kazensko ovadbo proti nekdanjemu članu predsedstva BiH Aliji Izetbegoviću, ki jo je poslal Sklad za resnico o Srbih, piše beograjski časnik Politika. Na skladu so sporočili, da je ta ovadba "v strokovnem smislu do sedaj najbolje obdelana zadeva", zato jo je haaški tribunal "sprejel kot izjemno pomemben dokument za morebitno sprožitev postopka proti voditelju Bošnjakov za zločine med vojno v BiH".

Kosovo mora ostati del ZRJ
07. 02. 2001 00.00
Ruski obrambni minister Igor Sergejev, ki je danes v okviru tridnevnega obiska na Balkanu pripotoval v Beograd, je znova poudaril, da Moskva vztraja na tem, da Kosovo, ki je trenutno pod upravo Združenih narodov in mednarodnih mirovnih sil KFOR, ostane del ZR Jugoslavije. Sergejev in njegov jugoslovanski kolega Slobodan Krapović sta podpisala sporazum o vojaškem sodelovanju med državama, ki predvideva nadaljevanje vojaško-tehničnega sodelovanja.

Bombni atentat v Beogradu
06. 02. 2001 00.00
V eksploziji, ki je v zgodnjih jutranjih urah odjeknila v Beogradu, je razneslo terensko vozilo predsednika poslanskega kluba vladne Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomirja Jovanovića. V ognju, ki je izbruhnil po eksploziji, so bila poškodovana še tri bližnja vozila. Policist na kraju dogodka je povedal, da še ni jasno, ali je avtomobil eksplodiral sam, ali pa je bila eksplozija namerno povzročena. Jovanović, član vodstva Demokratske stranke srbskega premiera Zorana Djindjića, napada ni želel komentirati, dokler policija eksplozije ne bo raziskala do konca. Pred tednom dni je neznanec streljal na voznika šefa nove srbske tajne obveščevalne službe in ga ranil. Za obema napadoma pa naj bi stali pripadniki nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.

Dana d.d. še zanimiva
05. 02. 2001 00.00
Po tem, ko so se skoraj povsem umirile dejavnosti Pivovarne Union glede napovedanega prevzema mirenske Dane, se je za Dano ozrl največji slovenski trgovec Mercator. Prvenstveno naj bi ga zanimala Danina voda, ki bi jo lahko za lastne potrebe uporabljalo Mercatorjevo podjetje Eta Kamnik. To bi gotovo predstavljalo eno od sinergij, sklepati pa je, da bi le-teh lahko bilo še več. Proizvodne zmogljivosti Dane namreč niso polno zasedene, Mercator bi lahko še popestril uspešno prodajo vode in pijač pod lastno blagovno znamko. Od objave novice o interesih Mercatorja dalje, sprememb pri gibanju tečaja in prometa z delnicami Dane ni bilo zaznati. Tečaj se še naprej giblje okoli ravni 2.400 SIT za delnico, prometi z njo pa so zelo skromni. Sodeč po tem, udeleženci kapitalskega trga resnejših namer Mercatorja na kratek rok še ne pričakujejo.

Zaupanje v slovenske izdelke
04. 02. 2001 00.00
Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla beograjska agencija Partner, je pokazala, da je pred razpadom SFRJ 85,8 odstotka vprašanih imelo navado kupovati izdelke slovenskih podjetij, 80 odstotkov pa jih je izrecno poudarilo, da so jih pripravljeni kupovati tudi v prihodnje. Izsledke te raziskave je objavil beograjski dnevnik Blic v komentarju z naslovom Dobrega imena ni mogoče nikoli pozabiti.

Bo Visković veleposlanik?
03. 02. 2001 00.00
Visoki funkcionar vladajoče Demokratične opozicije Srbije (DOS) Čedomir Jovanović je za sobotno številko beograjskega dnevnika Blic potrdil namigovanja, da je član Socialdemokratske unije (SDU) Ivo Visković kandidat za veleposlanika ZR Jugoslavije v Sloveniji.

Milošević kritizira Haag
03. 02. 2001 00.00
V pogovoru za italijanski časnik La Stampa je nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević potrdil, da se ne bo pojavil pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, saj meni, da gre za "nemoralno in nelegalno institucijo".

ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.

De Juan končal obisk
03. 02. 2001 00.00
Svoj obisk v Sloveniji je končal priznani finančni strokovnjak Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Aristobulo de Juan. Z ministrom za finance Antonom Ropom in pristojnimi delovnimi skupinami, v katerih so tudi predstavniki Nove ljubljanske banke (NLB) in Nove kreditne banke Maribor (NKBM) ter Banke Slovenije, se je pogovarjal o privatizaciji obeh državnih bank, v okviru tridnevnega obiska pa se je včeraj sestal tudi s premierom Janezom Drnovškom. De Juan je na današnji novinarski konferenci dejal, da mora Slovenija čim hitreje privatizirati državni banki, s čimer bo dosegla večjo moč in konkurenčnost bančnega sistema, obenem pa bo s prodajo zmanjšala javni dolg.

195144inđić je za "čiščenje"
01. 02. 2001 00.00
Srbski premier Zoran 195144inđić, ki se bo v petek v Washingtonu o razmerah na jugu Srbije pogovarjal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom, se je zavzel za "dolgoročno čiščenje" tega območja in za njegovo vrnitev pod izključni nadzor srbske policije. 195144inđić je po včerajšnji seji srbske vlade dejal, da lahko le "dolgoročno čiščenje" zagotovi mir in stabilnost na tem območju, ki bi moralo postati tamponsko območje in ga "teroristi ne bi mogli prečkati". Vzpostavitev takšnega območja je 195144inđić označil kot strateško prednostno nalogo, potrebno pa bi jo bilo doseči brez človeških žrtev. Pozdravil je še izjavo Varnostnega sveta ZN, ki je sinoči obsodil terorizem na jugu Srbije in po besedah 195144inđića "izrazil prepričanje, da morajo biti teroristi umaknjeni z območja". 195144inđić odhaja na obisk v ZDA na povabilo Powella, s katerim se bo pogovarjal o varnostnih razmerah na jugu Srbije, razmerah na Kosovu, o sodelovanju Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in o gospodarskem sodelovanju med državama.

Revoz lani izdelal več avtomobilov
31. 01. 2001 00.00
Novomeška tovarna avtomobilov Revoz, ki deluje v okviru sistema Renault, je lani izdelala 122.919 avtomobilov, kar je za približno 4,7 odstotka več kot v letu 1999. V obdobju od leta 1972, ko je Revoz začel sodelovati s skupino Renault, so v Novem mestu izdelovali različne modele Renaultovih vozil, danes pa izdelujejo le model clio II . Podjetje je popolnoma izvozno usmerjeno, saj mesečne potrebe na slovenskem trgu zadovoljujejo že z enodnevno proizvodnjo.

Odstavili predstavnika srbske policije
30. 01. 2001 00.00
Srbska vlada premiera Zorana 195144inđića je odstavila dva pomočnika srbskega notranjega ministra in tesna sodelavca nekdanjega predsednika ZR Jugoslavije Slobodana Miloševića, Obrada Stevanovića in Vlastimirja 195144orđevića. 195144inđić je zamenjavi pojasnil kot ukrep vlade v sklopu boja proti organiziranemu kriminalu.

Gospodarska delegacija v Beogradu
30. 01. 2001 00.00
Slovenska gospodarska delegacija, ki jo v Beogradu vodita predsednik Gospodarske zbornice Jožko Čuk in podpredsednica Marta Kos, zaključuje svoj obisk.