Jugoslavije

Protesti v podporo Miloševiću

07. 04. 2001 00.00

V Beogradu se je pred stavbo srbske vlade zbralo okoli 3000 ljudi, ki so zahtevali izpustitev Slobodana Miloševića. Na demonstracijah v podporo prejšnjo nedeljo aretiranega nekdanjega predsednika Jugoslavije so se zbrali večinoma starejši ljudje. Po nekaj urah napetega vzdušja so se demonstranti mirno razšli.

Zavračanje haaške obtožnice

06. 04. 2001 00.00

Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je včeraj v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele danes.

Podpisan sporazum o sodelovanju

06. 04. 2001 00.00

Notranja ministra Slovenije in Zvezne republike Jugoslavije sta danes v Ljubljani podpisala pomembna sporazuma. S prvim se policiji obeh držav, ki 10 let nista sodelovali, zavezujeta, da si bosta pomagali na vseh, najbolj pa na področju zatiranja organiziranega kriminala. Drugi sporazum bo omogočal vračanje ilegalnih prebežnikov, ki so k nam prišli iz Zvezne republike Jugoslavije.

Planika prevzela hčerinska podjetja

06. 04. 2001 00.00

Kranjsko podjetje za trženje in proizvodnjo obutve Planika Kranj je postalo 100-odstotni lastnik hčerinskega podjetja Planika Flex Sarajevo in s tem končalo proces prevzema večinskih deležev v vseh svojih hčerinskih podjetjih v državah nekdanje Jugoslavije. Na hrvaškem deluje hčerinsko podjetje Planika Pula, katerega 100-odstotni lastnik je prav tako kranjska Planika. Planika Pula poleg že obstoječe prodajalne v Mercator centru Pula v aprilu in maju letos načrtuje še odprtje svojih trgovin v Crikvenici, Šibeniku, Splitu, Makarski, Pakracu in v Dubrovniku, so sporočili iz Planike.

Ciper izročil dokaze proti Miloševiću

06. 04. 2001 00.00

Ciper je haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročil 25 škatel z možnimi dokazi proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je danes v Washingtonu dejal ciprski zunanji minister Toanis Kasulides, ki se bo v ponedeljek srečal z ameriškim državnim sekretarjem Colinom Powellom. Kasulides je dejal, da je Ciper pripravljen sodelovati s haaškim sodiščem in tudi z jugoslovansko vlado v zvezi z domnevnim pranjem denarja, v katerega naj bil vpleten Milošević.

Pomoč Caritasu Jugoslavije

05. 04. 2001 00.00

Slovenska Karitas (SK) je Caritasu Jugoslavije odposlala drugo pošiljko humanitarne pomoči, predvsem hrane in novih oblačil, v skupni vrednosti 5 milijonov tolarjev. Poleg tega SK začenja dobrodelno akcijo Srečno otroštvo za vse, v okviru katere bodo zbirali pomoč za najrevnejše družine v Aleksincu, kraju na vzhodu Srbije, kjer v veliki revščini živi tudi približno 90 slovenskih družin.

DZ o zakonu o veterinarstvu

05. 04. 2001 00.00

V okviru hitrega postopka je DZ opravil prvo obravnavo zakona o veterinarstvu, nato pa prešel na odločanje o dopolnilih v okviru drugega branja. Pri predstavitvi zakonskega predloga je direktor Veterinarske uprave RS (VURS) Zoran Kovač med drugim pojasnil, da zakon prinaša organizacijske in strukturne spremembe veterinarske službe in da bo med drugim razmejil veterinarsko službo na javno in zasebno. Potem ko so poslanke in poslanci odločili o dveh tretjinah od skupaj kakšnih 120 dopolnil, je DZ do 10. aprila prekinil drugo obravnavo.

Haag za takojšnjo izročitev Miloševića

05. 04. 2001 00.00

Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije, Jean-Jacques Joris, je izjavil, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Joris je dejal, da je Miloševičeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.

Batić zavrnil nalog za aretacijo

05. 04. 2001 00.00

Predstavnik haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis, ki se z delegacijo mudi na obisku v Beogradu, je skušal danes izročiti zaporni nalog za nekdanjega predsednika ZRJ Slobodana Miloševića srbskemu pravosodnemu ministru Vladanu Batiću, vendar je ta dejal, da naloga ne more sprejeti in Holthuisa napotil k jugoslovanskemu pravosodnemu ministru Momčilu Grubaču. Holthuis se bo tako obiskal Grubača jutri. Jugoslovanski zakoni zaenkrat ne dovoljuje predaje svojih državljanov na tuje, vendar vlada pripravlja posebne ukrepe za sodelovanje s haaškim sodiščem. Novi zakon naj bi po Grubačevih besedah sprejeli prihodnji mesec.

Delegacija notranjega ministrstva ZRJ v Sloveniji

05. 04. 2001 00.00

Na delovni obisk v Slovenijo so prispeli minister za notranje zadeve Zvezne republike Jugoslavije Zoran Živković, njegov namestnik Stevan Nikčevićin šef kriminalistične policije ZRJ Milan Obradović. Delegacijo iz ZRJ bo sprejel minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc.

Zavračanje haaške obtožnice

05. 04. 2001 00.00

Predstavnik mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Hans Holthuis je v Beograd prinesel obtožnico in zaporni nalog, ki ga je za Slobodana Miloševića izdalo haaško sodišče. Vendar je srbski pravosodni minister Batić sprejem dokumentov zavrnil in Holthuisa napotil na zvezno ministrstvo za pravosodje. Gosta iz Haaga bo zvezni minister Grubać sprejel šele jutri.

Haag za takojšnjo izročitev Miloševića

04. 04. 2001 00.00

Svetovalec glavne tožilke mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte, Jean-Jacques Joris, je dejal, da haaško sodišče zahteva takojšnjo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal Joris, je Miloševićeva izročitev mednarodna obveza, o kateri se ne bodo pogajali.

Julon posluje po načrtih

03. 04. 2001 00.00

Podjetje Julon, ki je v večinski lasti italijanske skupine Bonazzi, je v lani ustvarilo za nekaj več kot 20 milijard tolarjev prihodkov od prodaje in za približno 1,17 milijarde tolarjev čistega dobička. Na redni letni skupščini delničarjev, ki bo 4. maja letos, bodo delničarji odločali o nekaterih predlogih uprave in nadzornega sveta, med drugim tudi o razporeditvi lanskega dobička v rezervni sklad družbe, so sporočili iz Julona.

Milošević v priporu

02. 04. 2001 00.00

Nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića so v nedeljo zgodaj zjutraj po 26 urah upiranja aretirali in odpeljali v zapor. Med aretacijo je bilo iz vile na Dedinju slišati pet strelov. Streljala naj bi Miloševićeva hčerka Marija, "ki je bila pod stresom" in je očeta želela odvrniti od predaje. V streljanju ni bil nihče ranjen. Miloševićeva družina je po besedah notranjega ministra Dušana Mihajlovića ostala v rezidenci. Po besedah srbskega notranjega ministra, se je Milošević mirno predal zato, ker preiskovalnega postopka ni sprožilo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Milošević se bo zaenkrat zagovarjal le pred srbskim sodiščem, Mihajlović pa je zagotovil, da bodo proti Miloševiću vodili demokratičen postopek.

Zagreb v celoti sodeluje s Haagom

02. 04. 2001 00.00

Hrvaški premier Ivica Račan je danes potrdil, da bo hrvaška vlada haaškemu Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije izročila vse dokumente, ki se nanašajo na konkretne vojne zločine, storjene na ozemlju Hrvaške. "Samo z ugotavljanjem resnice in dejstev bomo najlažje obranili domovinsko vojno in ločili njeno bistvo od njenih redkih stranskih pojavov," je dejal Račan.

Milošević v priporu

02. 04. 2001 00.00

Odvetnik nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića Toma Fila se je pritožil na 30-dnevni preiskovalni pripor, ki ga je včeraj za Miloševića odredil preiskovalni sodnik v Beogradu. Fila je pritožbo vložil ob 11.30, nanjo pa lahko sodišče odgovori v 48 urah.

Odzivi na Miloševićevo aretacijo

01. 04. 2001 00.00

Vest o aretaciji nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića je sprožila odzive po vsem svetu. Medtem ko večina držav aretacijo pozdravlja, pa obenem poudarjajo, da je to le prvi korak, ki bi moral nekdanjega predsednika privesti v Haag. S haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije so sporočili, da vztrajajo pri zahtevi, da se nekdanjega predsednika izroči Haagu.

Aretacija Anića

31. 03. 2001 00.00

Hrvaška policija je v Splitu aretirala bosanskega Hrvata Miroslava Anića, ki ga je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov med vojno v BiH med leti 1992 in 1995. Splitsko sodišče je za 30-letnega Anića že odredilo zapor. Policija pa z drugimi podrobnostmi ni postregla.

Razdeljeni glede Miloševićeve aretacije

30. 03. 2001 00.00

Novi jugoslovanski voditelji se še vedno niso zedinili o tem, ali naj izpolnijo zahteve ZDA in aretirajo nekdanjega predsednika države Slobodana Miloševića ali pa naj se soočijo z izgubo gospodarske pomoči in celo z morebitno odpovedjo podpore iz Washingtona. Ameriški kongres je soboto, 31. marca, določil kot skrajni rok, do katerega mora Beograd začeti sodelovati z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu, ki Miloševića želi posaditi na zatožno klop. V nasprotnem primeru Washington ZRJ ne bo namenil zelo potrebne gospodarske pomoči. Ameriška administracija se mora odločiti, ali bo kongresu predlagala izplačilo zadnjih 40 milijonov dolarjev od skupno 100 milijonov, kolikor jih je lani ZRJ odobril kongres. ZRJ, ki se zahvaljujoč uničevalni Miloševićevi politiki preteklega desetletja utaplja v globoki gospodarski krizi, se lahko sooči s še hujšimi posledicami

Carla Del Ponte v Prištini

29. 03. 2001 00.00

Glavna tožilka mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je po obisku v Bosni in Hercegovini ter Makedoniji odpotovala še na Kosovo. Po prihodu v Prištino se je sestala z vodjo misije Združenih narodov na Kosovu (UNMIK) Hansom Haekkerupom, ki jo je seznanil z najnovejšimi dogodki. Del Pontejeva naj bi se s Haekkerupom dogovarjala tudi o sodelovanju med UNMIK in haaškim sodiščem ter o preiskavah vojnih zločinov, ki naj bi bili storjeni med vojno na Kosovu.

V eksploziji ubit častnik

29. 03. 2001 00.00

V eksploziji protitankovske mine v bližini Tanuševcev na severu Makedonije je umrl makedonski častnik, pet vojakov pa je ranjenih. Makedonsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je nesreča zgodila, ko je vozilo makedonske vojske zapeljalo na protitankovsko mino. Ranjence so s helikopterji prepeljali v vojaško bolnišnico v Skopju in naj bi bili izven smrtne nevarnosti.

Trimo uspešno po zastavljeni poti

28. 03. 2001 00.00

Za podjetjem Trimo, ki se ukvarja z inženiringom in proizvodnjo montažnih objektov, je uspešno leto. Prihodki družbe so se namreč lani v primerjavi z letom 1999 povečali za 18,5 odstotka na dobrih 12 milijard tolarjev, medtem ko je čisti dobiček porasel za 45 odstotkov na 452 milijonov tolarjev.

Slovenci do točke v podaljšku

28. 03. 2001 00.00

Nogometni reprezentanci Slovenije in ZR Jugoslavije sta se v kvalifikacijskem srečanju za nastop na Svetovnem prvenstvu 2002 razšli z neodločenim izidom 1:1 (0:1). Strelec vodilnega zadetka za Jugoslovane je bil v prvem polčasu Savo Milošević, v sodnikovem podaljšku pa je s prostega strela zadel Zlatko Zahovič.

Stipetić se nima za krivega

28. 03. 2001 00.00

Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.

195144ukanović za razvezo s Srbijo

27. 03. 2001 00.00

Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je na novinarski konferenci v Ženevi ponovil željo svoje republike po "mirni razvezi s Srbijo", preden bi "dve suvereni državi morda vzpostavili novo zvezo". Po njegovem prepričanju bi lahko Srbija in Črna gora kot suvereni državi sklenili novo zvezo, ki bi temeljila na treh skupnih točkah: diplomaciji, obrambi in monetarni zvezi. 195144ukanović je še povedal, da je po lanskem oktobru, torej po padcu Slobodana Miloševića, nastopilo bolj mirno in demokratično obdobje. Črnogorski predsednik je tudi pojasnil, da v republiki živi okoli 7 odstotkov Albancev, ki pa so v dobrih odnosih z ostalimi narodi.

Stipetić pred preiskovalci

27. 03. 2001 00.00

Načelnik generalštaba hrvaške vojske Petar Stipetić je v Zagrebu pričal pred preiskovalci Mednarodnega sodišča Združenih narodov za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Preiskovalci naj bi se s Stipetićem pogovarjali o zločinih nad civilisti v kraju Medački džep ter operacij hrvaške vojske Nevihte in Blisk.

Del Pontejeva z novimi obtožnicami

26. 03. 2001 00.00

Glavna tožilka haaškega mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte, je danes v Sarajevu napovedala izročitev novih obtožnic za vojne zločine proti Srbom, pa tudi Muslimanom in drugim domnevnim zločincem. Del Pontejeva je po srečanju s predsednikom Federacije BiH Karlom Filipovićem dejala, da je prvič doživela tako odprto podporo haaškemu sodišču. "Zdaj čakam na konkretne rezultate in prepričana sem, da bodo prišli," je dejala.

Stipetić pripravljen pričati

24. 03. 2001 00.00

Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.

Rupel v Beogradu

23. 03. 2001 00.00

Zunanja ministra Slovenije in ZR Jugoslavije sta v Beogradu podpisala sporazum o trgovinskem in gospodarskem ter kulturnem in znanstvenem sodelovanju. Minister Rupel je v prvem obisku v Beogradu po desetih letih povedal, da bodo kmalu sprejeli tudi sporazum o svobodni trgovini med državama. Slovenija in ZR Jugoslavija sta bili včasih skupni državi, sedaj sta prijateljski državi, njuni odnosi pa postajajo vse boljši, je dejal slovenski zunanji minister po pogovoru z vodjo jugoslovanske diplomacije Goranom Svilanovićem. Ministra sta se pogovarjala tudi o razmerah na Kosovu in v Makedoniji ter nasledstvo nekdanje SFRJ.

V Beogradu prijeli Dimitrija Stakića

23. 03. 2001 00.00

V Beogradu naj bi danes prijeli bosanskega Srba Dimitrija Stakića, ki ga je haaško mednarodno sodišče za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije obtožilo vojnih zločinov, je poročal beograjski radio B-92. Stakić je bil med vojno v Bosni in Hercegovini župan Prijedorja, bil pa naj bi tudi eden od voditeljev zloglasnih taborišč v Karatermu in Omarski, ki so jih žrtve in očividci primerjali s koncentracijskimi taborišči. Po poročanju radia naj bi Stakića aretirali že dopoldne, ko je v šolo pospremil svojega sina.