Prihodnost
Demokrati Slovenije bodo nastopili sami
12. 09. 2000 00.00
Demokrati Slovenije, okrepljeni z Konzervativno demokracijo Slovenije ter nekaterimi civilnimi gibanji in posamezniki iz vrst Zelenih, bodo šli na letošnje volitve sami, je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik generalnega odbora stranke Mihael Jurak. Stranka bo na volitvah nastopila z uradnim imenom - Demokratska stranka Slovenije, Demokrati Slovenije - DS, ki je zapisano tudi v registru političnih strank.
Osrednja slovesnost v Bazovici
10. 09. 2000 00.00
Pred sedemdesetimi leti so na tržaškem krasu blizu vasi Bazovica usmrtili štiri slovenske rodoljube in antifašiste. Na smrt jih je italijansko fašistično sodišče obsodilo, ker so izvedli bombni atentat na uredništvo tržaškega fašističnega dnevnika. Danes popoldne je bila v spomin na ta dogodek v Bazovici osrednja slovesnost. Udeležilo se je je okoli 5.000 ljudi. Proslava v čast bazoviškim junakom se je začela s prihodom 1500 pohodnikov s poti spomina. Italijanski fašistični režim si je z različnimi ukrepi prizadeval poitalijaniti slovensko in hrvaško prebivalstvo, ki je živelo v takratni italijanski državi. Na smrt obsojeni so pripadali ilegalni narodno revolucionarni organizaciji Borba. Ta se je kot del narodno obrambne organizacije Tiger borila za osvoboditev Primorske in Istre in njuno priključitev Jugoslaviji. Zaradi številnih atentatov so Borce razkrili, večina aktivistov pa so je ob izbruhu druge svetovne vojne priključila Osvobodilni Fronti. Slovesnost se je pričela s prihodom udeležencev tradicionalnega pohoda Bazoviških žrtev, nakar je sledilo polaganje več desetin vencev, s katerimi so številne krajevne uprave in organizacije tako iz zamejstva kot iz Slovenije počastile spomin na štiri bazoviške junake. Udeležence je nato pozdravil predsednik Odbora za proslavo bazoviških žrtev Milan Pahor, ki je med drugim dejal, da imena Bidovca, Miloša, Marušiča in Valenčiča pričajo o nezlomljivem odporu Slovencev proti raznarodovalnemu fašizmu. Kljub hudim časom so Slovenci vztrajali in vzdržali, je dejal Pahor, ki je še poudaril, da so bazoviški junaki prvi šli v smrt za pravično stvar, se pravi za zrušenje fašizma in za dosego svobode. Spomin nanje je tudi obveza za boljšo prihodnost in za sožitje, so pa tudi istočasno simbol odpora in miru. Slavnostna govornika na proslavi sta bila tržaški senator gibanja Oljke Fulvio Camerini in znani duhovnik ter javni in kulturni delavec iz Beneške Slovenije msgr. Marino Qualizza.
Začetek programskega kongresa LDS
08. 09. 2000 00.00
V Cankarjevem domu se je začel dvodnevni kongres največje opozicijske stranke Liberalne demokracije Slovenije. Na kongresu bo stranka sprejela volilni program in spremenila statut stranke.
Avstrijski pohod ob slovenski meji
02. 09. 2000 00.00
Po napornih usklajevanjih o proračunu in sporu zaradi pooblaščenca avstrijske vlade za širitev EU Erharda Buseka so se člani avstrijske vlade danes odpravili na panoramski pohod na jugu avstrijske Štajerske tik ob slovenski meji. Avstrijski kancler Wolfgang Schüssel je ob tej priložnosti kritiziral najnovejše izjave slovenskega predsednika Milana Kučana, ki je avnojske sklepe označil za državnopravni temelj slovenske države. Schüssel je ob tem dejal, da "ni nikoli prav dobro razumel, zakaj se Slovenija vidi kot pravna naslednica nekdanje Jugoslavije." Avstrijski kancler je zatrdil, da je zgodovino sicer treba poznati, predvsem pa je treba kaj storiti za boljšo prihodnost. Zavzel se je za medsebojno razumevanje in ob tem izjavil: "Hočemo biti prijatelji. Pogovor med sosedi in prijatelji bi moral biti mogoč".
V Evianu o skupni politiki
02. 09. 2000 00.00
Zunanji ministri EU so se zbrali na dvodnevnem neformalnem srečanju v francoskem Evianu. Osrednji temi pogovorov sta skupna zunanja politika in prihodnost Evrope, ministri pa naj bi govorili še o položaju v nekdanji Jugoslaviji ter na Bližnjem vzhodu, pa tudi o reformah unije, nujnih pred njeno širitvijo. Ker je srečanje - prvo po poletnih počitnicah - neformalno, ministri nimajo določenega dnevnega reda. Pričakovati pa je, da bo ob robu srečanja precej govora o odnosih z Avstrijo, medtem ko Bruselj čaka na poročilo t.i. treh modrecev o položaju v tej državi po vstopu svobodnjakov v zvezno vlado.
Bajuk odgovoril Kučanu
29. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je predsedniku države Milanu Kučanu včeraj poslal odgovor na vprašanje v zvezi s stališčem slovenske vlade do zahtev nekaterih avstrijskih politikov za odpravo avnojskih sklepov. Premier je v pismu poudaril, da si vlada pri izvajanju vseh dejavnosti v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko unijo prizadeva za učinkovito in pravočasno izpolnjevanje obveznosti, ki izhajajo iz evropskega sporazuma o pridružitvi, partnerstva za pristop in državnega programa za prevzem pravnega reda evropskih skupnosti.
Srečanje Podobnika z Busekom
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik se je ob robu Evropskega foruma v Alpbachu danes srečal s pooblaščencem avstrijske vlade za širitev EU Erhardom Busekom, ki mu je zagotovil, da Avstrija ne bo pogojevala vstopa Slovenije v EU z odpravo Avnojskih sklepov. Kot je povedal Podobnik, je v pogovoru z Busekom ponovil slovensko stališče, da kakršnokoli avstrijsko pogojevanje za Slovenijo ni sprejemljivo. Po Podobnikovih besedah ima Slovenija polno podporo Buseka, ki je dal omenjeno zagotovilo z vsemi pooblastili pooblaščenca avstrijske vlade za širitev. Podobnik se je danes srečal tudi z evropskim komisarjem za kmetijstvo, Avstrijcem Franzom Fischlerjem, ki mu je prav tako zagotovil, da avstrijskega pogojevanja vstopa Slovenije v EU ne bo.
Janez Podobnik pri koroških Slovencih
28. 08. 2000 00.00
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je včeraj obiskal avstrijsko Koroško, kjer se je v Čepičah pri Globasnici srečal s predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, Zveze slovenskih organizacij in Enotne liste, so sporočili z državnega zbora. Predstavniki manjšine so Podobnika seznanili z aktualnimi vprašanji slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Črna gora bo bojkotirala volitve
21. 08. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo Djukanović je v pogovoru za včerajšnjo
Arafat prispel v Moskvo
11. 08. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je včeraj prispel na dvodnevni obisk v Moskvo, med katerim bo poskusil doseči večje vključevanje Rusije v mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Arafata je na letališču pričakal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Nekaj ur pred Arafatovim prihodom sta se po telefonu pogovarjala ruski predsednik Vladimir Putin in izraelski premier Ehud Barak. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin po pogovoru dejal, da bo Rusija kot sopokroviteljica mirovnega procesa naredila vse, da bi dosegli sporazum med stranema, s ciljem zagotoviti trajen in trden mir na območju. Arafat, ki je v Moskvo prispel iz Teherana, naj bi pri ruskem vodstvu iskal k podporo za palestinska stališča v mirovnih pogajanjih z Izraelom. ZDA so Rusijo po nedavnem propadu izraelsko-palestinskih pogajanj v Camp Davidu pozvale, naj bolj dejavno sodeluje v diplomatskih prizadevanjih za rešitev bližnjevzhodne krize.
Slovenski premier obiskal SAZU
08. 08. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes obiskal Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. V pogovoru z vodstvom te najvišje slovenske znanstvene in umetnostne ustanove je premier izpostavil nalogo in željo vlade, da spodbuja razvoj znanosti in umetnosti. Slovenski premier se zaveda, da je sedanji položaj slovenske znanosti kritičen, zato se bo vlada po njegovem zavzemala, da to preseže in zagotovi čim boljše pogoje. Za prihodnost Slovenije je namreč potrebno, da znanje, izobrazba, ustvarjalnost ter z njimi povezana kultiviranost postanejo splošno bolj cenjene in spoštovane dobrine.
Michael J. Fox v boju s Parkinsonovo boleznijo
28. 07. 2000 08.58
Hollywoodski filmski zvezdnik Michael J. Fox (Nazaj v prihodnost, Vsi županovi možje) bo napisal knjigo o svojem boju s Parkinsonovo boleznijo. Fox je za ''New York Daily News'' dejal: ''Dolgo časa nisem hotel nikomur povedati za bolezen, ker sem se bal, da me bodo ljudje pomilovali.'' A javnost je njegovo odprtost sprejela z razumevanjem. Fox je oznanil svojo bolezen leta 1998, maja pa se je poslovil od televizije. Po napovedih naj bi Fox za knjigo od založbe Hyperion Press prejel tri ali štiri milijone dolarjev. Fox je ustanovil tudi sklad za pospeševanje raziskovanja Parkinsonove bolezni in finančno podporo obolelim.
Računalniški velikani so se povezali v koalicijo
27. 07. 2000 17.51
Dne 25. julija je skupina računalniških in spletnih podjetij najavila nastanek nove povezave med podjetji z imenom IMUnified. Cilj novo nastale koalicije je uporabnikom programov za Instant Messaging in elektronski klepet omogočiti, da bodo med seboj komunicirali ne glede na to, kateri program uporabljajo. Med seboj so se povezali AT&T Corporation, ExciteHome, iCAST Corp., MSN <http://www.msn.com/>, Odigo, Phone.com, Prodigy, Tribal Voice in Yahoo! Inc.
Priprave na volitve na Kosovu
22. 07. 2000 12.33
Svet Evrope je na predlog civilnega upravitelja ZN za Kosovo Bernarda Kouchnerja ustanovil opazovalno misijo, ki bo nadzirala kosovske lokalne volitve, predvidene za oktober. Misija, ki jo bo vodil nekdanji vodja odbora za politične zadeve v Parlamentarni skupščini SE, Švicar Victor Ruffy, bo nadzirala registracijo volilcev, predvolilno kampanjo in volitve same. V sodelovanju z misijo ZN na Kosovu UNMIK skupina opazovalcev SE, ki je v Prištini od začetka julija, že nadzira različne vidike predvolilnega procesa, so včeraj sporočili s SE.
Seja Slovenskega demokratičnega foruma
21. 07. 2000 10.10
Slovenski demokratični forum (SDF), ki so ga ustanovili na pobudo Demokratov Slovenije (DS), je včeraj pripravil prvo javno sejo, na kateri so se ustanovitelji zavzeli za novo opcijo v slovenski politiki in za spremembe v sedanjem političnem dogajanju. Po mnenju nekdanjega predsednika državnega zbora Franceta Bučarja, enega od ustanoviteljev SDF, ima politika prevladujoč vpliv in besedo v javnem življenju, ''zato je potreben nov koncept in organizirana akcija oziroma poseg v družbeno dogajanje.'' Udeleženci seje so se strinjali, da bodo s podobnimi nadstrankarskimi srečanji, ki naj bi k današnjemu političnemu dogajanju v Sloveniji prispevali še eno politično opcijo, nadaljevali tudi v prihodnje s srečanji po vsej Sloveniji.
Vrnitev gradu Betnava mariborski škofiji
20. 07. 2000 21.02
Potem ko je ministrstvo za kulturo včeraj izdalo delno odločbo o vrnitvi gradu Betnava mariborski škofiji, je minister za kulturo Rudi Šeligo danes povedal, da je mariborska škofija s tem dobila grad v svojo last, ne pa v celoti v svojo posest, saj del še vedno ostaja v lasti podjetja Lipa. Glede teh prostorov se bosta mariborska škofija in podjetje Lipa sami naprej dogovarjali. Kljub delni odločbi ostaja nerešeno vprašanje odškodnine za morebitno povečano vrednost vrnjene nepremičnine v primerjavi z vrednostjo ob podržavljanju. Odškodnino bo obravnavala dopolnilna odločba, v zvezi s katero pa minister Šeligo ni vedel povedati, kdaj naj bi se postopki nadaljevali. Dodal pa je, da bo marsikateri primer iz poglavja o denacionalizaciji kmalu rešen, saj se bodo postopki pospešeno nadaljevali, ker je to v interesu ministrstva za kulturo in vlade, vendar pa ne na račun površnosti uporabe zakona, je poudaril Šeligo. Minister je zanikal, da bi pri tem šlo za ''politično'' odločanje, kdo bo kaj dobil nazaj. ''Politični'' del teh postopkov je v tem, da po oceni vlade denacionalizacijski postopki potekajo prepočasi oziroma se neupravičeno zavlačujejo in so jih zato pospešili tam, kjer so lahko. Vendar pa je Šeligo ponovno poudaril, da ne na račun ''kvarjenja dikcije zakona''. Gre za striktno uporabo zakona, je dejal. Povedal je še, da je na ministrstvu za kulturo ustanovljen poseben oddelek za denacionalizacijo, vendar pa po njegovih besedah še vedno primanjkuje ustreznih pravnih kadrov.
Robertson na obisku na Kosovu
18. 07. 2000 19.14
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson, ki se s predstavniki stalnega sveta severnoatlanske zveze danes mudi na enodnevnem obisku na Kosovu, je v Prizrenu izrazil zadovoljstvo nad dosedanjimi prizadevanji mednarodne skupnosti in lokalnega prebivalstva pri ohranjanju miru v pokrajini.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.
Obletnica požiga Narodnega doma
14. 07. 2000 12.30
V Trstu je bila včeraj proslava ob 80. obletnici požiga Narodnega doma - družbenega, političnega, kulturnega in gospodarskega središče Slovencev in drugih Slovanov v Trstu. Proslavo sta priredili krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO). Množici navzočih, med katerimi sta bila tudi generalna konzulka Slovenije v Trstu Jadranka Šturm-Kocjan in tržaški podžupan Roberto Damiani, sta spregovorila predsednika obeh organizacij, Rudi Pavšič in Sergij Pahor.
Madžarska pospešeno privatizira
13. 07. 2000 14.09
Madžarska namerava do konca letošnjega leta izpeljati delno privatizacijo državne letalske družbe Malev in državnega radia Antenna Hungaria. Madžarska agencija za privatizacijo APV skuša poiskati vlagatelje, ki bi zagotovili prihodnost izgubo prinašajoči letalski družbi Malev ter s streteško povezavo posodobili letalsko floto Maleva.
Slovenski dialog s svetom
10. 07. 2000 18.24
Na slovenskem paviljonu na svetovni razstavi Expo 2000 v Hannovru so se danes na okrogli mizi predstavili trije slovenski inštituti. Okroglo mizo življenje in okolje je odprl minister za okolje in prostor Andrej Umek, na njej pa so se predstavili Inštitut Jožef Stefan, Nacionalni inštitut za biologijo in Nacionalni inštitut za kemijo.
Začetek Kongresa evropske prihodnosti
08. 07. 2000 11.37
Danes se začenja mednarodni Kongres evropske prihodnosti, ki ga prirejajo slovenska skupina Neutro ter finski organizaciji Alternativa EU in Ženske za mir. Osnovni namen tega kongresa, ki se ga bodo udeležili predstavniki evroskeptičnih nevladnih organizacij in posamezniki iz Švedske, Finske, Nemčije, Poljske, Litve, Latvije, Estonije, Slovaške, Bolgarije, Hrvaške in drugih, je iskati možnosti za boljšo prihodnost v Evropi.
Haradinaj ranjen v napadu
07. 07. 2000 20.17
Neznanci so danes južno od mesta Peč na zahodu Kosova z granatami napadli avto nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosovo Ramusha Haradinaja in ga pri tem ranili, so povedali viri iz Haradinajeve stranke.
Mednarodni kongres evroskeptikov
07. 07. 2000 13.59
V Ljubljani bo ta konec tedna, v soboto in nedeljo, potekal mednarodni Kongres evropske prihodnosti, na katerem bo približno sto udeležencev različnih političnih usmeritev iz vse Evrope govorilo o možnostih za boljšo prihodnost v Evropi in zanjo iskalo realne alternative, predvsem pa alternativo razvoju, kot ga ponuja Evropska unija. Kongres, ki bo pod sloganom K bolj demokratični, mirni in boljši Evropi potekal v dvorani Dijaškega doma Tabor, pripravljajo skupina Neutro, finska organizacija Alternativa EU ter skandinavske ženske organizacije Ženske za mir.
Chirac posvaril pred ''ohromitvijo'' unije
04. 07. 2000 17.07
Francoski predsednik Jacques Chirac je danes v svojem govoru v Evropskem parlamentu v Strasbourgu posvaril, da bi neuspeh reforme EU prinesel ohromitev EU. ''Če ne bomo rešili vprašanj, kot sta sestava komisije in razdelitev glasov v ministrskem svetu, bo unija v kratkem času obsojena na ohromelost,'' je poudaril francoski predsednik in pred evropskimi poslanci, ki jim je predstavil prednostne naloge francoskega predsedovanja uniji, napovedal, da bi morali reformo unije uresničiti do decembra letos.
''Junk'' obveznice so našle internet
04. 07. 2000 13.14
Podjetje za gostovanje spletnih strani Exodus Communications je postalo prvo podjetje, ki prodaja ''junk'' obveznice preko interneta. Kalifornijsko podjetje je povečalo prodajo na skoraj 1,2 milijarde dolarjev, da bi financiralo svojo širitev. ''Precej smo povečali obseg posla, saj je bilo neverjetno veliko povpraševanja predvsem za dolarski del tako v Evropi kot v Ameriki, ker so imeli vzajemni skladi z visokimi donosi nekaj viška denarja'' je povedal Joe McGrath, direktor za kapitalske trge visokih donosov podjetja Goldman Sachs& Co. To podjetje je skupaj s podjetjem Merril Lynch& Co. vodilo prodajo obveznic. ''Mehanizem internetne prodaje je zelo dober. To je gotovo prihodnost,'' je še povedal McGrath. Exodus je najprej planiral prodajo obveznic nominiranih v dolarjih in v evrih v vrednosti 600 milijonov dolarjev.