Vesoljski
Izstrelili Progres M1-7
26. 11. 2001 00.00
S kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu so ob 19.24 po srednjeevropskem času izstrelili posodobljeno različico ruske nosilne rakete sojuz FG.
Rusko-ameriški vesoljski sprehod
13. 11. 2001 00.00
Ruski kozmonavt Vladimir Dežurov in ameriški astronavt Frank Culbertson sta sinoči ob 22.41 po srednjeevropskem času izstopila iz Mednarodne vesoljske postaje in izvajata tretji vesoljski sprehod v času poleta tretje stalne posadke MVP.
Sojuz TM-32 pristal v Kazahstanu
31. 10. 2001 00.00
Iz Centra za upravljanje poletov v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je danes ob 7:59 po moskovskem času uspešno končal vesoljski polet druge kratkotrajne obiskovalne odprave (EP-2) na MVP.
Prva Evropejka leti proti MVP
21. 10. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U in z njo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji poslali rusko vesoljsko ladjo Sojuz TM-33 z dvema ruskima kozmonavtoma in francosko vesoljko.
Francozinja z medvedkom v vesolje
20. 10. 2001 00.00
Francoska astronavtka Claudie Haignere bo v nedeljo poletela proti Mednarodni vesoljski postaji, poleg dveh ruskih kozmonavtov pa jo bo spremljala tudi osebna maskota - medvedek.
Težave pri vrnitvi v vesoljsko postajo
16. 10. 2001 00.00
Ponedeljkov vesoljski sprehod na Mednarodni vesoljski postaji je bil drugi samostojni zunanji vesoljski sprehod v zadnjih osmih dneh, zaradi težav pri zapiranju lopute pa sta se kozmonavta zunaj zadržala dlje, kot je bilo načrtovano.
Preizkusili opremo za prvi slovenski satelit
06. 10. 2001 00.00
Direktor slovenskega neprofitnega zavoda PROJEKT ATOL Marko Peljhan je sporočil, da se je na letališču Ekalovsk blizu Zvezdnega mesteca pri Moskvi zgodil umetniško-znanstveni polet letala il-76 MDK.
Na današnji dan poletel Sputnik
04. 10. 2001 00.00
Na današnji dan (po moskovskem času) pred 44 leti je v vesolje poletel prvi umetni satelit Sputnik. Začelo se je obdobje praktičnega uresničevanja kozmonavtike (astronavtike).
Honeywell International bo odpuščal
25. 09. 2001 00.00
Honeywell International, ameriški proizvajalec visoke tehnologije, je popravil napoved o številu delavcev, ki jih bodo morali zaradi negativne tržne situacije odpustiti. Odpustili bodo 15.800 delavcev, kar predstavlja dobrih deset odstotkov kadrov.
Pogreb v vesolju spodletel
23. 09. 2001 00.00
Izstrelitev 27 metrov visoke štiristopenjske ameriške rakete taurus s prahom 50 Zemljanov, ki so želeli biti pokopani v vesolju se je v petek končala z neuspehom.
Sateliti iščejo bin Ladna
21. 09. 2001 00.00
ZDA uporablja vsa sredstva, tudi umetne satelite, da bi ujeli Osamo bin Ladna. Ameriška obveščevalna služba ima satelite s pomočjo katerih lahko na površju Zemlje vidi predmete velikosti teniške žogice.
Napad viden iz vesolja
11. 09. 2001 00.00
Dva ruska in en ameriški vesoljec, ki na Mednarodni vesoljski postaji bivajo mesec dni so, sporočili, da so videli dvigajoče se oblake dima in prahu iz uničenih nebotičnikov svetovnega trgovinskega centra.
Kdo se veseli?
12. 09. 2001 00.00
Na splošno bi lahko rekli, da je odziv v svetu presenetljivo enoten. Napad vsi obsojajo in vse več je ponudb Združenim državam, da bi se skupaj borili proti terorizmu. Seveda gre pri tem za uradne odzive svetovnih voditeljev. Neuradni odzivi pa niso tako enotni. Ponekod so po napadu celo slavili.
Več suhih češpelj in orehov za kozmonavte
10. 09. 2001 00.00
Ruskima kozmonavtoma Vladimiru Dežurovu in Mihailu Tjurinu na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) bodo na njuno željo v prehrano vključili več suhih sliv in orehov.
Test nosečnosti v vesolju
03. 09. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija Nasa se je odločila, da bo na Mednarodni vesoljski postaji med medicinskimi sredstvi tudi test za nosečnost.
Pomembna japonska izstrelitev
29. 08. 2001 00.00
V vesoljskem centru Tanegašima so danes ob 9. uri po srednjeevropskem času izstrelili prvo novo japonsko nosilno raketo H-2A.
Izstrelili raketo H-2A
29. 08. 2001 00.00
Na otoku Tanegišima so davi izstrelili raketo H-2A, ki velja za ključen element japonskega vesoljskega programa.
Discovery le pristal
23. 08. 2001 00.00
Po zapletih s slabim vremenom je vesoljsko plovilo Discovery včeraj le pristalo, pred tem pa še enkrat obkrožilo Zemljo.
Atlantis se je združil z MVP
14. 07. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili v četrtek, se je davi ob 5.08 po srednjeevropskem času, 368 kilometrov nad severovzhodno obalo Južne Amerike združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Lopute med vesoljskima ploviloma so odprli ob sedmi uri po srednjeevropskem času. Petčlanska posadka Atlantisa in tričlanska posadka MVP sta se srečali v ameriškem znanstvenem modulu Destiny. Raketoplan ima v tovornem odseku 164 milijonov dolarjev vreden modul za izstope v vesolje Quest (Iskanje), imenovan tudi Joint Airlock (skupna zračna zapora), ki ga bodo v nedeljo združili s postajo.
Chirac v Rusiji
01. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac je prispel v Sankt Peterburg, prvo postajo tridnevnega obiska v Rusiji, med katerim bo obiskal še Moskvo in vesoljski center v Samari. Na letališču v Sankt Peterburgu je predsednika Chiraca in njegovo soprogo Bernadette sprejel podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. To je prvi obisk francoskega voditelja v Rusiji po prihodu ruskega predsednika Vladimirja Putina na oblast januarja lani. Spremljajo ga ministri za zunanje zadeve, promet, raziskave in industrijo, pa tudi številčna delegacija direktorjev francoskih podjetij.
Atlantis nameravajo izstreliti 12. julija
29. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da namerava vesoljski raketoplan Atlantis izstreliti 12. julija. Atlantisova odprava, ki ima uradno oznako STS-104, se bo tako začela z enomesečno zamudo.
Odprli letalsko in vesoljsko razstavo
18. 06. 2001 00.00
Na pariškem letališču Le Bourget v predmestju francoske prestolnice so odprli 44. mednarodno letalsko in vesoljsko razstavo, ki bo trajala do 24. junija. Gre za največji pregled zadnjih dosežkov svetovne letalske in vesoljske industrije.
Končano zgodovinsko srečanje
17. 06. 2001 00.00
Vrhunsko srečanje ameriškega in ruskega predsednika, Georgea Busha in Vladimirja Putina, na Brdu pri Kranju je potekalo brez zapletov. Pred začetkom vrha so potekali ločeni dvostranski pogovori ameriškega in ruskega predsednika s slovenskima gostiteljema, predsednikom države Milanom Kučanom in premierom Janezom Drnovškom. Premier Drnovšek je s Putinom govoril predvsem o situaciji na jugovzhodu Evrope ter o trenutni situaciji v Makedoniji, Bush in Drnovšek pa sta govorila o vprašanju Nata in njegove širitve ter o vprašanju partnerstva med ZDA in Rusijo. Drnovšek je izrazil upanje, da bo srečanje začetek novega dialoga med voditeljema. Na tiskovni konferenci je slovenski premier spregovoril tudi o stališču Slovenije do protiraketnega stališča. Dejal je, da ZDA ne bodo odstopile od tega projekta, saj izhajajo iz predpostavke, da so tehnološko vodilna država na tem svetu, da se ščitijo pred množičnimi raketnimi napadi ter dodal, da se mu zdi bistveno, da ZDA v tem ne nastopajo enostransko, zato želijo v dialog vključiti tudi Evropo in Rusijo.
Mesec dni dlje v vesolju
31. 05. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA bo prihodnja dva poleta vesoljskih raketoplanov Atlantis in Discovery proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) preložila za približno tri tedne. Odločitev so sprejeli zaradi težav z novo 600 milijonov dolarjev vredno in 17,6 metra dolgo kanadsko mehanično roko Canadarm 2, ki so jo na postajo dostavili aprila in je še vedno ne morejo upravljati. Canadarm 2 je odločilnega pomena za prihodnje sestavljanje MVP. Zaradi preložitve poletov bo sedanja posadka MVP ostala v vesolju skoraj mesec dni dlje kot je bilo načrtovano.
Teden vesoljskih obletnic
30. 05. 2001 00.00
Ta teden se bo zvrstilo pet vesoljskih obletnic. Gre za dogodke, ki so jih pred 30 in 35 leti zabeležila sovjetska in ameriška vesoljska plovila in dva ameriška astronavta. Tako je v ponedeljek minilo 30 let od izstrelitve sovjetske sonde Mars 3, ki je leta 1971 prva mehko pristala na Marsu. Enako sondo, Mars 2, so izstrelili devet dni prej, a ji je mehek pristanek spodletel. Na Mars je dostavila le grb in zastavo SZ. Mars 2 je postal umetni satelit rdečega planeta 27. novembra 1971, Mars 3 pa nekaj kasneje. Obe sondi je prehitela ameriška samodejna sonda Mariner 9, ki se je v orbito okoli Marsa utirila 13 dni pred Marsom 2, čeprav šele danes mineva 30 let od njene izstrelitve na Cape Canaveralu, ki se je takrat imenoval Cape Kennedy.
Titovi napotki prihodnjim turistom
09. 05. 2001 00.00
Prvi človek na svetu, ki si je polet v vesolje plačal sam, ameriški poslovnež Dennis Tito (60), je po dvodnevnem počitku po vrnitvi iz vesolja danes pripovedoval o svojih vtisih s poleta in tistim, ki mu želijo slediti, svetoval, da naj bodo potrpežljivi in da naj skrbijo za svoje zdravje. Prva posadka, ki je z rusko vesoljsko ladjo obiskala Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), je za ruskega in ameriškega predsednika Vladimirja Putina in Georga Busha pripravila darila, je na današnji novinarski konferenci v dvorcu kulture Zvezdnega mesteca pri Moskvi med drugim povedal poveljnik posadke Talgat Musabajev.
Novi vesoljski turisti
09. 05. 2001 00.00
V prihodnjih letih bo na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletelo še več vesoljskih turistov, je v torek izjavil direktor ruske vesoljske agencije RAKA (Rosaviakosmos) Jurij Koptev. Njegov sekretar za tisk Sergej Gorbunov še dan prej, to je v ponedeljek, ni izključeval možnosti, da vesoljskih turistov v vesoljskih ladjah in na postaji v naslednjih petih letih ne bo. Kot je Koptev v torek še povedal, se bo treba s partnerji, ki sodelujejo pri sestavljanju MVP, zdaj dogovoriti o vključitvi vesoljskih turistov v odprave, ki bodo zaradi načrtovanih nalog obiskovale postajo. Po mnenju Kopteva bo treba v okviru dvostranskih pogodb in meddržavnih sporazumov določiti pravila izbire nepoklicnih vesoljcev. Direktor RAKA je prepričan, da bo to delo do julija letos končano.
Vesoljski turist znova na Zemlji
06. 05. 2001 00.00
V Kazahstanu je ob 7.41 in 28 sekund po srednjeevropskem času uspešno pristala ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-31, v kateri se je po osmih dneh iz vesolja vrnila tričlanska rusko- ameriška posadka, ki je na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) zamenjala reševalno ladjo za stalno posadko postaje.
Pred 40 leti je poletel Alan Shepard
06. 05. 2001 00.00
Ameriški astronavt Alan Bartlett Shepard (1923 - 1998) je na današnji dan pred štirimi desetletji z vesoljsko ladjo Mercury 3, imenovano tudi Freedom 7, opravil podorbitalni balistični polet do višine 187 km in nato 486 kilometrov od izstrelišča Cape Canaveral na Floridi pristal v morju. Polet je trajal 15 minut in 28 sekund in se resda še ni mogel kosati z dobre tri tedne starim dosežkom prvega vesoljca na svetu Jurija Gagarina, ki je obkrožil Zemljo.
Delovni dan na MVP
01. 05. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) je delovno. Ruski član vesoljske ladje Sojuz TM-32, ki se je v ponedeljek združila z MVP, Jurij Baturin, se je lotil poskusa Plazemski kristal. S poskusom poskušajo ugotoviti kako se v breztežnostnem stanju razporejajo nabiti prašni delci. Ameriški milijonar Dennis Tito, ki je na MVP pripotoval z Baturinom in Talgatom Musabajevom, je imel konferenco za novinarje, ki so se zbrali v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.