Vesoljski
Columbia uspešno pristala
28. 07. 1999 08.57
Po štirih dneh, 22 urah, 49 minutah in 35 sekundah poleta je davi ob 5.20 in 35 sekund po srednjeevropskem času - na Floridi je manjkalo še dobrih 39 minut do polnoči - v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) uspešno pristal ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko. Prvič je v poveljniškem sedežu raketoplana sedela ženska, 42-letna polkovnica ameriških vojaških letalskih sil, astronavtka Eileen Collins, ki je vodila pristajanje vesoljskega plovila za večkratno uporabo.
Avdejev nov vesoljski rekorder
24. 07. 1999 19.28
Ruski vesoljec Sergej Avdejev je včeraj ob 3. uri po srednjeevropskem času dosegel rekord v dolžini bivanja v vesolju.
Izstrelili raketoplan Columbia
23. 07. 1999 09.10
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so davi ob 6.31 po srednjeevropskem času v tretjem poskusu v zadnjih štirih dneh le izstrelili najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s petčlansko ameriško-francosko posadko, ki ji prvikrat poveljuje ženska, astronavtka Eileen Collins.
Izstrelitev Columbie ponovno preložili
22. 07. 1999 09.23
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi so nameravali davi ob 6.28 po srednjeevropskem času drugič v zadnjih dveh dneh izstreliti ameriški vesoljski raketoplan Columbia, ki mu prvič poveljuje astronavtka in ki naj bi utiril rentgenski teleskop Chandra.
Pred 30 leti je na Luni pristal Apollo 11
20. 07. 1999 20.46
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi so davi skušali izstreliti vesoljski raketoplan Columbia, vendar izstrelitev ni uspela. Zaradi previsokega nivoja vodika v pogonu so jo odpovedali le šest sekund pred načrtovanim startom. Petčlanska ameriško - francoska posadka ni bila v nevarnosti, ladji pa bi prvič v zgodovini poveljevala ženska. Izstrelitev Columbie je bila sicer načrtovana v počastitev 30-letnice pristanka Apolla 11 na Luni.
Annan odprl Konferenco ZN o vesolju
19. 07. 1999 14.29
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je danes ob začetku Konference ZN o vesolju kot glavno nalogo Združenih narodov predstavil boljšo porazdelitev ''sadov tehničnega napredka'' med vse ljudi.
Proti Miru izstrelili zadnjo tovorno ladjo
16. 07. 1999 21.41
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 18.37 in 33 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Tretja stopnja rakete je približno osem minut in pol kasneje na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir uspešno utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-42, verjetno zadnjo tovorno ladjo za oskrbo ruske postaje.
Kitajska vesoljska ladja že pred koncem leta
13. 07. 1999 16.52
Kitajska načrtuje izstrelitev vesoljske ladje s človeško posadko. Izstrelili naj bi jo celo prej, kot so doslej menili strokovnjaki po svetu. Japonska medijska družba NHK je od ameriškega obveščevalnega vira prejela podatek, da bosta prva kitajska vesoljca poletela v vesolje že konec letošnjega leta. Po podatkih tega vira se Kitajska ukvarja z gradnjo dvosedežne vesoljske ladje, ki bo opremljena s sistemom za združitev, je poročal japonski radio Radio Japonske.
Pomanjkanje vode na Miru
08. 07. 1999 12.19
Vodne rezerve posadke na ruski vesoljski postaji Mir bodo pošle 17. julija, če kazahstanske oblasti ne bodo dovolile načrtovane izstrelitve vesoljske ladje z živežem iz oporišča v kazahstanskem Bajkonurju, je danes opozorila Ruska vesoljska agencija (RKA).
Strmoglavil ruski vojaški satelit
06. 07. 1999 11.25
V Kazahstanu na območju Karagandana je sinoči strmoglavil ruski vojaški satelit raduga-1, potem ko mu ni uspelo doseči svoje predvidene orbite, so sporočili danes ruski vesoljski strokovnjaki.
Začel se je 240-dnevni zemeljski ''vesoljski polet''
03. 07. 1999 21.32
V moskovskem Inštitutu za medicinsko-biološke probleme (IMBP) so začeli uresničevati edinstven poskus simulacije poleta na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Štirje prostovoljci bodo 240 dni živeli v zrakotesno zaprti komori ''Mir'' in opravljali poskuse s sedmih področij.
Prihodnje leto naj bi v vesolje poletela prva Kitajca
30. 06. 1999 07.35
Kitajska lahko že pomladi prihodnje leto uresniči svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko in se tako pridruži Rusiji in ZDA, ki so za zdaj edine sposobne izvesti takšne odprave. Do takšnega sklepa so prišli ameriški in britanski strokovnjaki, poroča ameriški dnevnik USA Today. Dva Kitajca, Wu Tse in Li Tsinlung, sta v moskovskem Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu že pred časom opravila kozmonavtske priprave. Po vrnitvi v domovino ju je Radio Peking označil kot člana prve kitajske vesoljske posadke. Kitajska nosilna raketa bo utirila kitajsko vesoljsko ladjo s kakršno naj bi Kitajci kasneje sestavili tudi manjšo vesoljsko postajo.
Discovery uspešno pristal
06. 06. 1999 09.22
Po devetih dneh, 19 urah, 13 minutah in 1 sekundi poleta je ob 8.02 in 43 sekund po srednjeevropskem času na 15. pristajalni stezi v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko-kanadsko posadko vesoljcev, ki so obiskali Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Discovery se je poslovil od MVP
04. 06. 1999 11.40
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je davi skoraj 400 km nad severozahodnim delom Mongolije ločil od Mednarodne vesoljske postaje (MVP).
Vesoljski sprehod na MVP
30. 05. 1999 13.06
Iz ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery sta se zjutraj po srednjeevropskem času odpravila na vesoljski sprehod astronavtka Tamara Jernigan in astronavt Daniel Barry. Med predvidoma šest ur dolgim sprehodom, ki še poteka, sta na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) montirala ameriški in ruski žerjav za prenos tovora in uresničila še druge naloge.
Discovery se je združil z MVP
29. 05. 1999 18.15
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-rusko-kanadska posadka, se je davi ob 6.24 po srednjeevropskem času 385 km nad mejnim področjem Rusije in Kazahstana, združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Discovery se bo združil z MVP
28. 05. 1999 21.50
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-rusko-kanadska posadka, se bo nocoj po ameriškem času oz. jutri zjutraj ob 6.23 po srednjeevropskem času, združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Izstrelili Discovery
27. 05. 1999 16.28
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12.49 in 45 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko-kanadsko posadko. Po dveh minutah sta se uspešno ločili štartni raketi na trdno gorivo.
Hubble odkril velikanski vihar na Marsu
21. 05. 1999 07.10
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje, je blizu severnega tečaja na Marsu opazil vihar pošastnih razsežnosti. Vihar je skoraj štirikrat večji kot ameriška zvezna država Teksas. Na Marsu so pogosti peščeni viharji tokratnega pa so sestavljali ledeni oblaki. Podoben je bil vrtinčastim viharjem, kakršne je nazadnje pred več kot dvema desetletjema opazovala ameriška vesoljska sonda Viking Orbiter, a je skoraj trikrat večji. Vihar je imel najmanj tri trakove oblakov vrtinčaste oblike zavite v smer, nasprotno smeri gibanja urinih kazalcev okoli luknje ali očesa v sredini. Oko je imelo premer približno 300 kilometrov. Vihar se je pojavil sredi severne poloble Marsa potem, ko je sezonska kapa iz zmrznjenega ogljikovega dioksida povsem izhlapela in tako odkrila spodaj ležeči preostanek kape vodnega ledu. Vihar je odkrila skupina šestih ameriških astronomov z uporabo Hubblove širokokotne kamere 2. Teleskop so usmerili proti rdečemu planetu 27. aprila letos, ko se je Mars približal Zemlji na najmanjšo razdaljo v zadnjih osmih letih.
Orbito Mira spet zvišali
30. 04. 1999 18.56
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so spet zvišali višino tira.
Ruski sateliti se starajo, denarja za nove pa ni
23. 04. 1999 20.59
Po podatkih Ruske vesoljske agencije RKA je večina od 127 ruskih umetnih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje, tehnično v ''kritičnem stanju''.
Orbito Mira bodo zvišali
22. 04. 1999 22.20
Višino orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo začeli postopno zviševati.
Drugi simpozij o vesoljskem turizmu
21. 04. 1999 23.11
V Bremnu se je začel drugi mednarodni simpozij o vesoljskem potovanju (ISST 99), na katerem udeleženci razpravljajo o možnosti, da bi vesolje lahko obiskovali tudi običajni ljudje, ki niso vesoljci.
Ameriški vohunski satelit obtičal v napačni orbiti
11. 04. 1999 20.12
Ameriški vojaški obveščevalni satelit DSP-19, namenjen za zgodnje opozarjanje o izstrelkih, vesoljskih raketah in skrivnih jedrskih eksplozijah je obtičal v napačni orbiti.
Tovorna vesoljska ladja progress M-41 na poti proti Miru
02. 04. 1999 17.33
Ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) so ob 13.28 in 43 sekund po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelile tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U. Raketa je ob 13.37 in 32 sekund po srednjeevropskem času uspešno vtirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-41. Vesoljski ''tovornjak'' bo na rusko orbitalno-znanstveno postajo Mir dostavil skupno 2438,3 kilograma tovora.
Roton naj bi pocenil pot v vesolje
04. 03. 1999 11.25
V puščavi Mojave v ZDA so v začetku tedna predstavili zasebno vesoljsko plovilo Roton, s pomočjo katerega naj bi se v prihodnosti vesoljski poleti močno pocenili.
NASA razkrila prvo od dveh skrivnosti
25. 02. 1999 19.15
Ameriška vesoljska agencija NASA bo kmalu v vesolju izvedla reševalno operacijo, med katero bodo poskušali popraviti 1,7 milijarde dolarjev vreden vesoljski teleskop Hubble (HST).
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Prvi slovenski predmet v vesolju
08. 02. 1999 15.06
Pred 15 leti je na današnji dan v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z znakom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo vzeli s seboj trije vesoljci, ki so 8. februarja 1984 ob 13.07 po srednjeevropskem času poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T-10. Ladja se je združila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7.
Vesoljsko zrcalo se ni odprlo
04. 02. 1999 15.36
Odpiranje vesoljskega zrcala, premera 25 metrov, ki naj bi se razprostrlo na ruski samodejni tovorni vesoljski ladji Progress M-40, je spodletelo. Progress M-40 se je ob 10.59 in 32 sekund po srednjeevropskem času ločil od orbitalne znanstvene postaje Mir.