Vesoljski
Vesoljsko zrcalo se ni odprlo
04. 02. 1999 15.36
Odpiranje vesoljskega zrcala, premera 25 metrov, ki naj bi se razprostrlo na ruski samodejni tovorni vesoljski ladji Progress M-40, je spodletelo. Progress M-40 se je ob 10.59 in 32 sekund po srednjeevropskem času ločil od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Umrl ameriški arhitekt Charles Luckman
28. 01. 1999 11.43
Na svojem domu v Los Angelesu je v torek umrl ameriški podjetnik in arhitekt Charles Luckman, ki je med drugim zasnoval center za vesoljske polete v Cape Caneveralu na Floridi. Luckman je svojo poklicno pot začel kot prodajalec mila, končal pa kot prestižni arhitekt za visoke gradnje. Revija Time je o njem že pri sedemindvajsetih pisala kot o ''čudežnem dečku podjetništva''. Luckman je zrisal številne nebotičnike v ZDA, med drugim tudi Madison Square Garden v New Yorku in Johnsonov vesoljski center v Houstonu.
Prvi tajvanski satelit v orbiti, trije ostali na Zemlji
27. 01. 1999 16.51
V letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so davi ob 1.34 in 2,411 sekunde po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 46 uspešno izstrelili prvo ameriško tristopenjsko nosilno raketo athena 1. Tretja stopnja te rakete je uro in pet minut kasneje v približno 600 km visoko orbito z naklonom 35 stopinj utirila prvi tajvanski umetni satelit Rocsat-1.
Sava podpisala partnerstvo z ameriškim Advanced Polymer Sciences
19. 01. 1999 09.13
Predstavniki delniške družbe Sava so včeraj z ameriškim partnerjem, družbo Advanced Polymer Sciences podpisali pogodbo o ustanovitvi nove družbe za proizvodnjo in trženje izdelkov na osnovi siloksirana, ki se uporablja v vesoljski tehniki. Sava bo namreč, kot so sporočili iz Save, ekskluzivna zastopnica in proizvajalka tega materiala v Evropi. Kranjska družba bo večinski 51-odstotni lastnik novega podjetja, ameriško podjetje pa bo imelo v lasti 49 odstotkov kapitala.
V vesolju več galaksij, kot so mislili
11. 01. 1999 08.17
Po dognanjih astronomov, ki uporabljajo vesoljski teleskop Hubble, je v vesolju precej več galaksij, kot so mislili doslej. V vesolju naj bi bilo po ocenah ameriških astronomov vsaj kakih 125 milijard galaksij, sodeč po fotografijah zvezdnega neba, ki jih je posnel oktobra lani HST, ki na višini približno 600 km kroži okoli Zemlje. Doslej so astronomi po rezultatih podobnih fotografiranj iz leta 1995 ocenjevali, da je v vesolju vsega približno 80 milijard galaksij. Pri zadnjem fotografiranju so na Hubblu uporabljali nove pribore, ki jih teleskop prej ni imel. Pribore so dodali teleskopu med zadnjo vzdrževalno odpravo, ko je HST obiskal vesoljski raketoplan.
Astronavti uporabljajo Microsoftov program za e-pošto
29. 12. 1998 13.40
Ta mesec je šestčlanska posadka vesoljskega plovila Endeavour opravila zgodovinsko misijo v krožnici 400 kilometrov nad zemljo. Med 7,36 milijona kilometrov dolgim popotovanjem po vesolju so opravili temeljna konstrukcijska dela za mednarodno vesoljsko postajo. Čeprav so bili daleč od doma, pa so lahko s svojimi družinami brez težav komunicirali z elektronsko pošto.
Vrnitev ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour
16. 12. 1998 09.24
Po skoraj 11 dneh, 19 urah, 17 minutah in 55 sekundah poleta se je davi ob 4.53 in 29 sekund iz vesolja vrnil ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Posadka je združila in povezala prva dva modula Mednarodne vesoljske postaje (MVP), v Rusiji izdelano Zarjo in ameriški Unity. Pri nadaljnjih 35 poletih ameriških raketoplanov in osmih ruskih nosilnih raket proton bo treba do leta 2004 utiriti in sestaviti več kot 100 sestavnih delov MVP.
Endeavour se je ločil od vesoljske postaje
14. 12. 1998 08.49
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je nocoj približno ob 21.30 po srednjeevropskem času ločil od Mednarodne vesoljske postaje MVF.
Ross in Newman zaključila tretji vesoljski sprehod
13. 12. 1998 10.15
Ameriška astronavta Jerry Ross in Jim Newman sta davi ob 3.32 po srednjeevropskem času zaključila tretji in hkrati zadnji vesoljski sprehod, ki sta ga uresničila v samo petih dneh na Mednarodni vesoljski postaji (MVP).
Ameriško-ruska vesoljska posadka zopet v Endeavourju
12. 12. 1998 11.18
Šestčlanska ameriško-ruska vesoljska posadka je davi ob 1.26 po srednjeevropskem času zaprla vrata modula Unity in se preselila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Tako se je končal obisk prvih dveh modulov Mednarodne vesoljske postaje (MVP), ki je trajal 28 ur in 32 minut. Drevi bo še zadnji vesoljski sprehod.
Uspešen vesoljski sprehod Rossa in Newmana
10. 12. 1998 09.07
Ameriška vesoljca Jerry Ross in Jim Newman sta davi zaključila drugi vesoljski sprehod iz vesoljskega raketoplana Endeavour ta teden. Sprehod se je začel sinoči približno ob 21.33 po srednjeevropskem času in končal davi ob 4.35 po srednjeevropskem času.
Zarja in Unity združena
07. 12. 1998 09.32
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour z modulom Unity se je davi združil z Zarjo, prvim modulom Mednarodne vesoljske postaje.
Na obzorju združitev družb Dasa in British Aerospace?
06. 12. 1998 09.44
Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa naj bi bile postavljene prve smernice za združitev družbe Dasa, hčerinskega podjetja koncerna Daimler-Chrysler, ter podjetja British Aerospace. To bi bil prvi korak v smeri oblikovanja enotnega evropskega letalskega in vesoljskega koncerna.
Uspešno izstrelili raketoplan Endeavour
04. 12. 1998 10.13
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 9.35 in 37 sekund po srednjeevropskem času po enodnevni preložitvi uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Prihodnje leto še en shuttle na Mir?
26. 11. 1998 08.34
Direktor Ruske vesoljske agencije (RKA) Jurij Koptev je na dolgo napovedovani tiskovni konferenci v sredo v Moskvi potrdil, da Američani in Rusi načrtujejo še en polet ameriškega vesoljskega raketoplana do ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Kozmonavta sta med sprehodom utirila maketo Sputnika 1
11. 11. 1998 08.27
Kozmonavta 26. glavne odprave na ruski orbitalni znanstveni postaji Mir Genadij Padalka in Sergej Avdejev sta davi ob 2.18 po srednjeevropskem času, ko se je zaprla izstopna loputa, uspešno zaključila vesoljski sprehod, na katerega sta odšla sinoči po odprtju lopute ob 20.24 po srednjeevropskem času.
Dragan Živadinov uspešno opravil vaje za kozmonavta
22. 09. 1998 09.44
V dunajskem tehniškem muzeju je bila zvečer predstavitev 16 kandidatov iz 13 evropskih držav, ki so sodelovali na dvotedenskih vajah za kozmonavte v Rusiji. Vseh 16 kandidatov tretjega izbora vesoljcev v načrtu West in Space (West v vesolju) je vajo uspešno opravilo, med njimi tudi slovenski umetnik Dragan Živadinov.
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.
V četrtek nov polet k Miru
12. 08. 1998 07.38
Na izstrelitveno ploščad kozmodroma Bajkonur so včeraj postavili nosilno raketo sojuz s transportno vesoljsko ladjo Sojuz TM-28. Z ladjo se bodo 13. avgusta ob 11.43 po srednjeevropskem času odpravili na polet k orbitalni znanstveni postaji Mir poveljnik posadke Genadij Padalka, ladijski inženir Sergej Avdejev in vesoljec-raziskovalec JurIj Baturin, so sporočili v tiskovnem uradu Ruske vesoljske agencije RKA.
Tiha ustavitev načrta Pomorski štart; kdo koga uči?
11. 08. 1998 08.56
Ameriško zunanje ministrstvo je ustavilo dela na mednarodnem vesoljskem načrtu Pomorski štart, v katerem nameravajo s preurejene naftne ploščadi na morju izstreljevati vesoljske rakete s sateliti in pri katerem sodelujeta Rusija in Ukrajina. Šlo naj bi za kršitev dogovora o neširjenju vojaške tehnologije, je poročal ameriški dnevnik Washington Post.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Ruska stranka namerava v vesolju posneti prvi celovečerni igrani film
19. 06. 1998 07.34
Ruska Liberalno-demokratska stranka je odločena, da bo posnela prvi celovečerni igrani film v vesolju, kljub temu, da bo orbitalna postaja Mir prihodnje leto prenehala delovati. Koordinator projekta Aleksander Mitrofanov je dejal, da težav z denarjem ne bo, saj je veliko organizacij izrazilo pripravljenost, da bodo prispevala sredstva. Odločiti se morajo le, kako in kdaj bodo film posneli. Glede na to, da so poleti na orbitalno postajo Mir načrtovani vse do konca leta 1999, ni izključena možnost, da bi oktobra 1999 na Mir lansirali posebno rusko vesoljsko plovilo, kar bi lahko stalo 100 milijonov dolarjev. Še posebej pomembno bi bilo, če bi film snemali prav takrat, saj bi lahko posneli odhod "simbola nekega obdobja" iz orbite. Mogoče bodo organizirali polet ameriškega shuttla, kar je prav tako zelo drago. Obstaja tudi možnost, da bi po letu 2000 film posneli na bodoči mednarodni vesoljski postaji. Najcenejša možnost pa bi bila, da bi na Mir poslali kamere in posneli film s pomočjo kozmonavtov, kar pa bi po mnenju koordinatorja projekt zmanjšalo umetniško vrednost filma. Mitrofanov je zatrdil, da kljub nekaterim spremembam, od projekta ne nameravajo odstopiti.
Discovery uspešno pristal na Cape Canaveralu
13. 06. 1998 10.03
Po devetih dneh, 19 urah in 52 minutah poleta ter 155 obkrožitvah Zemlje je v Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida ob 20. uri in 15 sekund po srednjeevropskem času pristal ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Pristanek so sicer načrtovali približno dve minuti kasneje.
Discovery se je združil Mirom
05. 06. 1998 07.59
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery se je ob 18.58 po srednjeevropskem času združil z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, poroča Javna ruska televizija ORT, ki se je med večernimi poročili vključila v prenos združitve. Zaradi okvare antene na Discoveryju je bil mogoč prenos združitve le s strani postaje Mir.
Discovery poletel proti Miru
03. 06. 1998 08.52
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so ob 0.06 in 24 sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene ploščadi 39A uspešno izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s šestčlansko ameriško-rusko posadko. Dve minuti kasneje sta se od zunanjega rezervoarja za gorivo ločili štartni raketi. Do izstrelitve je prišlo nekaj minut prej, kot je bilo napovedano.
Vesoljski teleskop Hubble odkril planet?
29. 05. 1998 17.13
Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, naj bi prvikrat doslej fotografiral planet, ki se nahaja izven našega osončja. V primeru, da bo odkritje potrjeno, bo to ena največjih senzacij v zgodovini vesoljskih raziskav.
NASA določila datum za zadnji polet vesoljskega raketoplana k Miru
21. 05. 1998 07.55
Ameriška vesoljska agencija NASA je določila datum za zadnji polet ameriškega vesoljskega raketoplana k ruski orbitalni znanstveni postaji Mir.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Columbia po 16 dneh uspešno pristala
04. 05. 1998 09.07
Včeraj, natanko ob 18.09 po srednjevropskem času, je v Kennedyjevem vesoljskem centru uspešno pristal najstarejši ameriški vesoljski raketoplan Columbia s sedemčlansko ameriško-kanadsko posadko. Raketoplan se je na pristajalni stezi dokončno ustavil minuto kasneje.