Vesoljski
Izstrelitev ponovno preložili
11. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) so tretjič doslej preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral davi ob 1.40 po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi tehničnega razloga. Nov poskus izstrelitve bo jutri zjutraj po srednjeevropskem času.
Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.
Izstrelitev Discoveryja znova preložili
10. 10. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru so danes znova preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Discovery, ki bi moral jutri ob 2:05 zjutraj po srednjeevropskem času poleteti proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Do preložitve je prišlo zaradi premočnega vetra na vesoljskem izstrelišču. Nov poskus izstrelitve bo v sredo zjutraj po srednjeevropskem času.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Asteroid Eros starejši od Zemlje
24. 09. 2000 00.00
Asteroid Eros, imenovan po grškem bogu ljubezni, ki je eno najbolj preprostih teles v našem sončnem sistemu, je po domnevah strokovnjakov veliko starejši od Zemlje. Znanstveniki pričakujejo, da bodo s poznavanjem zgradbe Erosa lahko odkrili natančnejšo zgradbo Zemlje.
Raketoplan Atlantis pristal
20. 09. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem centru na Floridi je po 11 dneh poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s petimi ameriškimi in dvema ruskima vesoljcema.
Atlantis se je ločil od MVP
18. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka preživela skupaj
Lu in Malenčenko izstopila iz Atlantisa
11. 09. 2000 00.00
Ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko sta zaključila šest ur in štirinajst minut dolg vesoljski sprehod.
Atlantis združen s postajo
08. 09. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis , ki so ga izstrelili v petek popoldne in v katerem je pet ameriških astronavtov in dva ruska kozmonavta, se je kljub okvari enega od dveh senzorjev za usmerjanje po zvezdah - okvaro so zaznali kmalu po izstrelitvi - davi ob 7.51 in 37 sekund po srednjeevropskem času približno 352 kilometrov nad zahodnim Kazahstanom uspešno združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Posadka - astronavti Wilcutt, Altman, Lu, Mastracchio, Burbank in kozmonavta Malenčenko in Morukov - za zdaj ne bo vstopila v postajo, ker za jutri zjutraj, dobrih 23 ur po združitvi, načrtujejo ameriško-ruski vesoljski sprehod. Loputo MVP bodo odprli le za kratek čas in le toliko, da bodo iz prehodnega tunela do modula Unity, ki je del MVP, vzeli vzorec zraka. Vzorec bodo na Zemlji analizirali. Sprehod ameriškega astronavta in ruskega kozmonavta bo trajal predvidoma šest ur in pol. Vesoljca bosta med Zarjo in Zvezdo napeljala električne in podatkovne kable in na Zvezdi montirala ruski magnetometer. Medtem bodo notranjost ameriškega in notranjost precej večjega ruskega dela postaje ogrevali. Vesoljci sedaj pripravljajo različno orodje in opremo, ki ju bosta uporabljala ameriški astronavt Ed Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko med ponedeljkovim šest ur in pol dolgim vesoljskim sprehodom. Dve milijardi dolarjev vreden ameriški vesoljski raketoplan Atlantis so iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi izstrelili v petek v prvem poskusu in točno po planu ob 14.45 in 47 sekund po srednjeevropskem času. Dobri dve minuti po izstrelitvi sta se od zunanjega rezervoarja za tekoče gorivo ločili štartni raketi na trdno gorivo, nato so po približno šestih minutah prenehali delovati trije glavni motorji na tekoče gorivo in rezervoar je odpadel. Atlantis se je uspešno utiril v nizko orbito okoli Zemlje. Ameriški in ruski vesoljci bodo pretovorili okoli tono in pol tovora iz Atlantisa in iz ruske samodejne tovorne ladje Progress v MVP in priprava postaje na novembrski prihod prve dolgotrajne posadke. Atlantis se bo vrnil na Zemljo predvidoma 19. septembra, po desetih dnevih.
Ustanovitev Progresivne stranke
03. 09. 2000 00.00
Včeraj popoldne je bil v Kropi ustanovni sestanek Progresivne stranke (PS), na katerem so sprejeli program in statut stranke in izvolili štiri člane izvršilnega odbora. Za predsednika stranke je bil izvoljen slovenski znanstvenik, fizik dr.
Ukradli vesoljski skafander
01. 09. 2000 00.00
Iz muzejske kolekcije v beloruski vasi Tomašovka na zahodu Belorusije so ukradli vesoljski skafander, ki ga je nekoč nosil sovjetski kozmonavt Pjotr Klimuk.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Težave ruskega vesoljskega programa
31. 08. 2000 00.00
Namestnik vodje uprave oblikovanja zveznih vesoljskih programov ruske letalsko-vesoljske agencije Rosaviakosmos Vladimir Umnikov je na 3. mednarodnem letalsko-vesoljskem kongresu v Moskvi izjavil, da bo prihodnje leto iz proračunskih sredstev za celoten ruski vesoljski program namesto 8,376 milijarde rubljev namenjenih vsega 3,497 milijarde rubljev. Stroški Rusije samo za sestavljanje Mednarodne vesoljske postaje (MVP) dosegajo približno tri milijarde rubljev (108,3 milijona dolarjev) letno. Zato se lahko zgodi, da bo Rusija naslednji mesec izjavila, da pri sestavljanju MVP ne bo več zmožna sodelovati kot partner ZDA. Tako se lahko zgodi, da bo Rusija pri MVP sodelovala le še kot poddobavitelj in bo izgubila pravico do uporabe virov MVP. Umnikov je povedal, da je življenski rok 34-ih od 44-ih ruskih poslovnih in znanstvenih satelitov že potekel. Zato so ogroženi sistemi za zveze, televizijo, meteorologijo in raziskovanje naravnih bogastev Rusije. Če bodo morali uporabljati podatke tujih satelitov, bo zanje treba plačati od 350 do 400 milijonov dolarjev letno ali trikrat več kot daje država za celotno vesoljsko dejavnost Rusije. Umnikov je poudaril, da na mednarodnem trgu vesoljskih uslug za Rusijo nastaja podoben položaj. Država razpolaga s 50 odstotki svetovnih industrijsko-proizvodnih zmogljivosti potrebnih za vesoljsko dejavnost, toda po besedah Umnika njena raketno vesoljska panoga na tem trgu sodeluje z manj kot tremi odstotki.
Filmske zvezde že prihajajo v Benetke
30. 08. 2000 00.00
Clint Eastwood, Richard Gere, Sharon Stone in Donald Sutherland so ameriške filmske zvezde, ki so že prispele v Benetke, kjer se bodo zvečer udeležili otvoritve 57. mednarodnega filmskega festivala. Mesto je v pričakovanju velikih in znanih filmskih imen ter številnih oboževalcev preplavljeno s telesnimi stražarji in paparazzi. Sharon Stone bo na nocojšnji slovesni otvoritvi 70-letnemu ameriškemu igralcu, režiserju in producentu Clintu Eastwoodu izročila častnega zlatega leva za kariero, nato pa bodo izven konkurence predvajali njegov zadnji film Vesoljski kavboji.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Polet na Mars
14. 08. 2000 00.00
Ameriški profesor Longuski je izračunal, da bi bilo leto 2014 najbolj varno leto za pristanek vesoljske ladje s človeško posadko na Marsu. V dneh okoli 14. februarja 2014 bodo bili planeti Zemlja, Mars in Venera tako razporejeni, da bo vesoljski polet takrat najbolj varen. Gravitacijske sile teh treh planetov bodo omogočale več varnostnih izhodov. Če bi se recimo vesoljska ladja pokvarila na poti na Mars, bi lahko pristala na Veneri, kasneje pa varno poletela proti Zemlji. Gravitacija Venere bi pripomogla k varnemu povratku na Zemljo tudi, če bi se pokvaril glavni motor vesoljskega plovila, ko bi bilo to že na Marsu. Ugodno razvrstitev planetov leta 2014 so ugotovili tudi Nasini znanstveniki že leta 1997.
NASA bo na Mars poslala dve vozili
11. 08. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo leta 2003 v okviru načrta Mars 2003 Rover na Mars namesto enega poslala dve izpopolnjeni daljinsko vodeni vozili, primerek katerega so razvili na kornelijski univerzi. Maja in junija 2003 naj bi izstrelili dve samodejni vesoljski sondi, ki bosta januarja 2004 v razmaku 18 dni pristali na Marsu, vsaka od sond pa bo pripeljala enako vozilo.
Progress M1-3 se je združil z MVP
09. 08. 2000 00.00
Ruska samodejna vesoljska ladja brez posadke Progress M1-3, ki so jo zaradi podvojenih zmožnosti za prevoz raketnega goriva že poimenovali tudi vesoljski tanker, se je kot prva tovorna vesoljska ladja doslej, sinoči ob 22.13 in pet sekund po srednjeevropskem času 362 kilometrov nad Kazahstanom samodejno združila z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Po združitvi je nastal orbitalni kompleks, sestavljen iz treh modulov in ene ladje s skupno maso 67 ton.
Izstrelili sojuz-U s Progressom M1-3
07. 08. 2000 07.57
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj ob napovedanem času, to je ob 20.27 po srednjeevropskem času, izstrelili tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 18.13
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Sojuz-U jutri proti MVP
05. 08. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu se pripravljajo na jutrišnjo izstrelitev nosilne rakete sojuz-U, ki bo na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3. Ladja se bo dva dni kasneje združila z MVP.
Postaja še vedno nima imena
27. 07. 2000 13.07
Po sredini uspešni združitvi Mednarodne vesoljske postaje (MVP) z ruskim servisnim modulom Zvezda se bo v zvezi s postajo, ki kljub nedavnim obljubam še vedno nima imena, do konca leta odvijala povečana dejavnost, predvsem Rusije in ZDA.
Mir kot vesoljski hotel
19. 06. 2000 14.40
Vesoljska postaja Mir, ki je bila zaradi okvare predvidena za uničenje, je že lani dobila komercialno usmerjenega lastnika, ki je ob nakupu predstavil takrat verjetno smešne načrte, da bo iz Mira naredil vesoljski hotel. Ta teden pa se je izkazalo, da povpraševanje obstaja.
Sojuz TM-30 pristal v Kazahstanu
16. 06. 2000 22.10
Po skoraj 73 dneh se je danes v Kazahstanu uspešno končal prvi privatno financirani vesoljski polet s človeško posadko. Pristajalni odsek ruske transportne vesoljske ladje Sojuz TM-30 s kozmonavtoma Sergejem Zaljotinom in Aleksandrom Kalerijem, ki sta delala na orbitalni znanstveni postaji Mir, je pristal 40 kilometrov jugovzhodno od Arkalika.
Nova tehnologija za polet na Mars
15. 06. 2000 21.21
Johnsonovo vesoljsko središče (JSC) v Houstonu v ameriški zvezni državi Teksas in družba MSE Technology Applications iz mesta Butte v Montani sta podpisala sporazum o skupnem razvoju nove raketne tehnologije, ki naj bi čas potreben za potovanje do Marsa za več kot polovico skrajšala.
Sojuz TM-30 se bo ločil od Mira
15. 06. 2000 16.45
Prvi vesoljski polet s človeško posadko, ki ga je financirala zasebna družba, se bliža koncu. Transportna vesoljska ladja Sojuz TM-30 z dvema ruskima kozmonavtoma na krovu se bo drevi ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59
Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Slovo Atlantisa od MVP
27. 05. 2000 17.13
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadka se je po skoraj šestih dneh skupnega poleta z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP), zunanjih in notranjih popravilih in vzdrževalnih delih na postaji, davi 381 kilometrov nad Kazahstanom ločil od MVP in bo v ponedeljek pristal na Zemlji.
Williams in Voss sestavila ruski vesoljski žerjav
22. 05. 2000 19.20
Ameriška astronavta Jeffrey Williams in James Voss sta danes na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) uspešno zaključila skoraj sedemurni vesoljski sprehod, med katerim sta sestavila ruski teleskopski tovorni žerjav Strela (Puščica) in uresničila še več drugih nalog.
Izšel Veliki slikovni slovar
22. 05. 2000 14.39
Založba Mladinska knjiga je danes predstavila nov Veliki slikovni slovar, ki ga na 640 straneh sestavlja več kot 31 tisoč gesel, pet tisoč fotografij in tisoč podrobnih ilustracij. Gre za pomemben prispevek k slovenski znanosti, saj so mnogi izrazi v njem uvedeni prvič.