Vesoljski
Discovery na poti proti MVP
08. 03. 2001 00.00
Po uspešnem utirjenju v orbito okoli Zemlje približno ob 11.52 po srednjeevropskem času, je ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko na poti proti Mednarodni vesoljski postaji s katero se bo združil predvidoma v soboto zjutraj ob 6.32 po srednjeevropskem času.
Izstrelili Discovery
08. 03. 2001 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Cape Canaveralu v ameriški zvezni državi Florida so ob 12. 42 in devet sekund po srednjeevropskem času z izstrelitvene rampe 39B izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Glavni cilj poleta je združitev z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) in zamenjava posadke postaje. Z raketoplanom nameravajo na Zemljo vrniti prvo posadko MVP, ki je v vesolju od 31. oktobra, v postaji pa od 2. novembra lani.
Hubble posnel sosednjo galaksijo
03. 03. 2001 00.00
Najnovejši posnetki Nasinega vrhunskega orbitalnega teleskopa Hubble prikazujejo veličastno podobo naše najbližje galaksije. Hubbleov vesoljski teleskop zelo natančno prikazuje velikanske oblake prahu in plinov, ki se raztezajo vzdolž glavne ploskve galaksije. Galaksija je od naše Mlečne ceste je oddaljena kar 55 milijonov svetlobnih let. Z raziskavo barvnega spektra in količine svetlobe lahko znanstveniki izračunajo, koliko snovi oblaki vsebujejo. Nekateri imajo kar več kot milijonkrat večjo maso od našega sonca. Znotraj takih oblakov naj bi nastajale nove zvezde. Kasneje, ko se temni prah posede, se pokaže mlada modra zvezda. Galaksija, ki ima oznako NGC 4013 in se na nebu nahaja v bližini ozvezdja Velikega medveda, kaže prav takšne zvezdne valilnice –
Izstrelili Progres M-44
26. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so ob 9.09 in 35 sekund po srednjeevropskem času izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U, ki je ob 9.18 in 24 sekund po srednjeevropskem času v orbito okoli Zemlje uspešno utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-44. Kot je Vesoljska tiskovna agencija VTA v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi še izvedela, se bo tovorna ladja z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) združila v sredo predvidoma ob 10.48 po srednjeevropskem času.
Prvi telefonski klic iz vesolja
24. 02. 2001 00.00
V času nedavne odprave ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil prvi znanstveni modul Destiny, je prišlo do še enega zgodovinskega dogodka, ki pa v uradnem programu odprave ni bil predviden. Astronavtka Marsha Ivins je 10. februarja prvikrat v zgodovini človeštva neposredno iz vesoljskega plovila dvakrat telefonirala na Zemljo.
Pred 40 leti sta poletela Veterček in Ogelček
23. 02. 2001 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so pred 40 leti izstrelili biološki umetni satelit Kosmos 110 v katerem sta na takrat rekordno dolgo 22-dnevno potovanje okoli Zemlje poletela psa Veterok (Vetrček) in Ugoljok (Ogelček). To je bil prvi vesoljski polet živih bitij v območju radiacijskih pasov.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Atlantis pristal v Kaliforniji
20. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis je po skoraj trinajstih dneh vesoljskega poleta ob 21.33 po srednjeevropskem času pristal na 22. pristajalni stezi v vojaškem letalskem oporišču Edwards v puščavi Mohave v ameriški zvezni državi Kalifornija. Pristajanje je ročno vodil poveljnik Atlantisa Ken Cockrell. Z Atlantisom se je na Zemljo vrnilo pet ameriških astronavtov, ki so sodelovali pri uspešni dostavi 1,38 milijarde dolarjev vrednega znanstvenega modula Destiny na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP).
Atlantis danes na Zemljo
18. 02. 2001 00.00
Posadka ameriškega vesoljskega polovila Atlantis, ki je uspešno prepeljala nov laboratorij za Mednarodno vesoljsko postajo Alpha v zemeljski krožnici, se bo popoldne vrnila na Zemljo. Vesoljsko plovilo bo pristalo v vesoljskem centru Kennedy na Floridi. Misija Atlantisa je trajala enajst dni, v tem času pa je posadka k Mednarodni vesoljski postaji pritrdila laboratorij, ki bo služil za raziskovanje vesolja. Atlantis pa se ne bo vrnil prazen, saj so tovorni prostor napolnili z odpadki in odvečnim materialom, ki ga bodo prepeljali na Zemljo.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Stoti ameriški vesoljski sprehod
15. 02. 2001 00.00
Na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) poteka zadnji od treh vesoljskih sprehodov med enotedenskim obiskom ameriškega vesoljskega raketoplana Atlantis, ki je postaji dostavil ameriški znanstveni modul Destiny. Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da gre za 100. ameriški vesoljski sprehod doslej.
Izstrelili Ariano in Atlantis
08. 02. 2001 00.00
Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so šest minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44L, ki je do 0.31 po srednjeevropskem času v prehodno orbito okoli Zemlje uspešno utirila evropska vojaška telekomunikacijska satelita, italijanski Sicral 1 in britanski Skynet 4F.
Začeli priprave na iztirjenje Mira
07. 02. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so se začeli pripravljati na iztirjenje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Vesoljski strokovnjaki preverjajo sisteme postaje, ki jih bodo uporabljali v času operacij potrebnih za znižanje orbite Mira in njegovo iztirjenje. Najprej so preizkusili sistem nadzora delovanja krmilnih raketnih motorjev s pomočjo katerih morajo postajo pred njenim spustom v ozračje pravilno usmeriti. Mir nameravajo po 8. marcu potopiti v Tihem oceanu. Doslej je veljalo, da bodo orbitalni kompleks, ki ima skupno maso 137 ton, začeli iztirjati v začetku marca in operacijo končali do 6. marca.
Potopili Progres M-43
29. 01. 2001 00.00
Samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M-43, ki se je v četrtek ločila od ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, so iztirili. Ladja je v gostejših plasteh ozračja zgorela, njeni ostanki pa so padli na načrtovano območje v Tihem oceanu.
Ponovno težave s postajo Mir
22. 01. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir ima spet težave. Žiroskopski stabilizatorji postaje, imenovani girodini, ki so namenjeni za samodejno usmerjanje postaje proti soncu, namreč ne delujejo. Za to uporabljajo zdaj več deset manjših raketnih motorjev, ki jih upravljajo z Zemlje.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Postaja Mir bo zgorela v atmosferi
12. 01. 2001 00.00
Operacijo spuščanja ruske vesoljske postaje Mir iz orbite bodo končali v prvih desetih dneh marca, je sporočil vodja ruske vesoljske agencije Jurij Koptev in dodal, da bodo operacijo začeli sredi februarja. Za spuščanje Mira iz orbite je potrebnih šest popravkov v orbiti, transporter Progres brez posadke, ki ga bodo iz vesoljskega izstrelišča Bajkanur v Kazahstanu izstrelili 18. januarja, pa bo vesoljski postaji priskrbel dovolj pogonskega goriva, da bodo skoraj 140 ton težko postajo lahko varno spustili iz orbite. Večino postaje Mir bo zgorelo v zemeljski atmosferi, ostanki pa naj bi padli v južni Pacifih.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Popoln nadzor nad Mirom
28. 12. 2000 00.00
Predstavnik Centra za upravljanje poletov (CUP) Valerij Lindin je včeraj zatrdil, da imajo v centru popoln nadzor nad orbitalno postajo Mir. Vesoljski strokovnjaki v CUP menijo, da je skoraj 20-urno prekinitev zveze s postajo povzročila nenadna in nerazumljiva izguba električne energije na Miru. Po ponovni vzpostavitvi zveze s postajo v torek so povedali, da ni potrebe za takojšnje pošiljanje kozmonavtov na postajo ali za pospešeno iztirjanje Mira.
Prvi vesoljski internet ponudnik
27. 12. 2000 00.00
Podjetje Starband Communications je predstavilo svojo storitev za dostop do interneta, ki omogoča velike hitrosti prenosa podatkov. Starband Communications je prvi ponudnik internetnih storitev, ki dostop do interneta omogoča preko satelitske povezave. Omenjena tehnologija omogoča hitrost prenosa podatkov iz interneta v računalnik s hitrostjo okoli 500 kbps, pošiljanje pa je približno trikrat počasnejše. Trenutno je storitev še v testni fazi, preskusilo pa jo bo okrog 10.000 uporabnikov v ZDA. Prenos podatkov ne poteka prek telefonske linije, kot je to v navadi, temveč s pomočjo posebne naprave, ki ga bo na trgu moč dobiti le skupaj z novimi Compaqovimi računalniki. Cena naprave je 59,95 USD, tehnologijo pa je trenutno moč uporabljati v oseminštiridesetih državah sveta.
Big Brother od leta 2002 tudi v vesolju
13. 12. 2000 00.00
Po letu 2002 nemška produkcijska hiša Brainpool načrtuje oddajo po vzoru televizijskega šova o resničnem življenju The Big Brother, ki pa naj bi jo snemali v vesolju. Udeleženci oddaje, ki so jo krstili z imenom Space Commander, bodo živeli na Mednarodni vesoljski postaji (MVP), vseskozi pa jih bodo spremljale kamere hiše Brainpool. Za zdaj podrobnosti o številu udeležencev projekta, dolžini ekspedicije ter o tem, katere televizijske postaje bodo prenašale oddajo, še niso znane. Brainpool je sporočil, da je med letoma 2002 in 2008 rezerviral sedem letov na MVP, kar naj bi uresničili s sodelovanjem z evropsko družbo Astrium, podružnico evropske aeronavtične skupine EADS.
Endeavour pristal na Cape Canaveralu
12. 12. 2000 00.00
Po 10 dneh, 19 urah in 58 minutah poleta je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi tri minute in pol po polnoči pristal ameriški vesoljski raketoplan Endeavour s petčlansko ameriško-kanadsko posadko.
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Vesoljca popravila krilo sončnih celic na MVP
08. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta sinoči ob 22.23 po srednjeevropskem času zaključila zadnjega od svojih treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP). Med sprehodom, ki je trajal pet ur in dest minut, sta na plošči krila na desnem boku postaje uspešno odpravila manjšo razrahljanost, premestila S-band anteno in uresničila še nekaj drugih nalog, nato pa sta se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour.
Tanner in Noriega končala sprehod
06. 12. 2000 00.00
Ameriška astronavta Joe Tanner in Carlos Noriega sta davi 58 minut po polnoči zaključila drugega od predvidoma treh vesoljskih sprehodov na Mednarodni vesoljski postaji (MVP) in se vrnila v ameriški vesoljski raketoplan Endeavour. Med sprehodom, ki je trajal šest ur in 37 minut, sta napeljala več podatkovnih in električnih kablov, ki bodo na ameriški del Mednarodne vesoljske postaje prenašali električno energijo dveh novih kril sončnih celic, premestila S-band anteno in opravila več drugih nalog.
Tanner in Noriega na vesoljskem sprehodu
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje poteka prvi od skupno treh vesoljskih sprehodov kolikor jih načrtujejo do vključno četrtka oziroma v času sedmih dni, kolikor bo predvidoma ameriški vesoljski raketoplan Endeavour združen z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Raketoplan se je s postajo združil v soboto. Sprehod se je začel sinoči ob 19.35 po srednjeevropskem času, ko sta Endeavour in MVP letela kakih 376 kilometrov nad Severno Afriko in naj bi trajal predvidoma šest ur in 45 minut.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Izstrelili Endeavour
01. 12. 2000 00.00
V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) na Floridi so davi ob 4.06 po srednjeevropskem času uspešno in v prvem poskusu izstrelili ameriški vesoljski raketoplan Endeavour, ki je s petčlansko ameriško-kanadsko posadko astronavtov, 17 ton težkim svetlobno-napetostnim pogonskim modulom P6 in prvim od štirih parov kril s ploščami sončnih celic poletel proti Mednarodni vesoljski postaji, s katero se bo predvidoma združil v soboto ob 20.57 po srednjeevropskem času.