ZDA; predsednik
Arafata pričakali kot junaka
26. 07. 2000 21.25
Palestinskega voditelja Jaserja Arafata je danes po vrnitvi z neuspelih pogajanj v Camp Davidu v Gazi kot junaka pozdravilo več sto Palestincev, ker se na pogajanjih ni uklonil izraelskim zahtevam. Arafat se je na poti v Gazo ustavil v Aleksandriji, kjer se je sešel z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom. Arafat je po pogovoru z Mubarakom dejal, da bodo z Izraelom nadaljevali pogajanja in da je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj omenil možnost vrnitve pogajalcev v ZDA prihodnji mesec. Arafat je še dodal, da obstaja z izraelskim premierom Ehudom Barakom dogovor o nadaljevanju pogajanj do 13. septembra. Ob tem je še spomnil, da bodo na ta dan razglasili neodvisno palestinsko državo z Jeruzalemom kot prestolnico.
Izid v Camp Davidu ni neuspeh
26. 07. 2000 15.45
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je danes zavrnil opredeljevanje izidov bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Camp Davidu kot neuspeh. Nasprotno, strani sta se namreč prvič podrobno lotili vprašanj, ki zadevajo temelje pravičnega in globalnega miru med Izraelci in Palestinci, je v tiskovnem sporočilu menil Solana.
Zaključek vrha G-8
24. 07. 2000 09.17
V Okinavi se je končalo vrhunsko srečanje skupine sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8). Voditelji G-8 so med drugim sprejeli deklaracijo o novih tehnologijah, imenovano Listina iz Okinave, s katero želijo državam tretjega sveta olajšati dostop do modernih tehnologij. Dogovorili so se tudi, da si bodo prizadevali še pred koncem leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru WTO. Voditelji so izrazili tudi zaupanje v uspeh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj ter Palestincem in Izraelcem zagotovili vso podporo za dosego sporazuma. Ob robu so potekala tudi dvostranska srečanja voditeljev.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Ni zanimanja za Simobil
21. 07. 2000 19.50
Za nakup slovenskega operaterja mobilne telefonije Simobil se doslej uradno ni zanimal še nihče, čeprav neformalne ponudbe telekomunikacijskih operaterjev iz Evrope, pa tudi iz ZDA, prihajajo na naslov Simobila. Med njimi naj bi bila po navedbah nekaterih slovenskih medijev še posebej ugodna ponudba avstrijskega operaterja mobilne telefonije Mobilcom, ki naj bi bila namenjena samo slovenskim delničarjem.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Nasprotovanje ameriškemu protiraketnemu ščitu
20. 07. 2000 14.42
Severnokorejski predsednik Kim Jong Il in ruski predsednik Vladimir Putin sta danes izjavila, da je severnokorejski raketni program namenjen za miroljubne namene, hkrati pa sta pozvala ZDA, naj se odpovejo načrtovani namestitvi protiraketnega ščita, so poročali uradni severnokorejski mediji.
Najbolj težavna pogajanja doslej
17. 07. 2000 12.55
Ameriški predsednik Bill Clinton je ocenil, da so bližnjevzhodna mirovna pogajanja med Izraelci in Palestinci v Camp Davidu izredno težavna. Po predsednikovih besedah so to doslej najtežja pogajanja v katerih je sodeloval, težja od vseh pogajanj z Irci, tistih v Daytonu in od dosedanjih posredovanj med Palestinci in Izraelci. Navkljub temu je bil Clinton v nedeljo bolj optimističen glede izida pogajanj kot preteklo sredo, ko sta obe delegaciji pripotovali na pogajanja. Medijski mrk glede poteka pogajanj v Camp Davidu, kjer Izraelci in Palestinci pod vodstvom izraelskega premiera Ehuda Baraka in palestinskega voditelja Jaserja Arafata skušajo doseči dogovor o najtežjih spornih vprašanjih kot je status Jeruzalema, vrnitev palestinskih beguncev v Izrael in umik izraelskih naselbin z Zahodnega brega in Gaze ter nadzor nad vodnimi viri, je še vedno v veljavi.
V Camp Davidu še naprej skrivnostni
15. 07. 2000 11.52
Izraelska in palestinska stran na bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih v ameriškem Camp Davidu tudi v petek nista dosegli nikakršnega napredka glede spornih vprašanj, med katerimi so status Jeruzalema, vprašanje vrnitve palestinskih beguncev, zasedenih ozemelj in nadzora nad vodnimi viri na Zahodnem bregu.
Clinton ponovno v Camp Davidu
14. 07. 2000 12.38
Ameriški predsednik Bill Clinton je med proslavljanjem podpisa trgovinskega sporazuma med ZDA in Vietnamom izraelske in palestinske pogajalce v Camp Davidu pozval, naj pozabijo na preteklost, sprejmejo prihodnost ter najdejo skupni jezik v dobro obeh svojih narodov. Clinton, pod pokroviteljstvom katerega poteka vrhunski sestanek v Camp Davidu med palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom in izraelskim premierjem Ehudom Barakom, se je v četrtek zvečer vrnil v počitniški kompleks, potem ko se je udeležil konvencije Nacionalne zveze za napredek temnopoltih Američanov (NAACP) v Baltimoru. V Camp Davidu sta se sicer v četrtek prvič srečala Barak in Arafat, vendar še vedno ni bilo nič znanega o vsebini pogovora. Znano je le, da sta se pogovarjala približno eno uro. Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright se je prav tako srečala z visokimi člani obeh delegacij. Američani naj bi pozno ponoči predstavili predlog za premostitev razlik med Izraelci in Palestinci. Uradni viri te vesti niso želeli komentirati.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Ivanov o načelih ruske zunanje politike
10. 07. 2000 19.29
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Moskvi predstavil načela ruske zunanje politike in ob tem osrednji pomen pripisal odnosom Rusije z EU in zvezo NATO. Hkrati je ponovil kritiko Moskve v zvezi s širitvijo zveze NATO na Vzhod in varnostno koncepcijo zveze, ki dopušča vojaške operacije tudi brez mandata Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da morajo biti po ruskih načelih ZN središče uravnavanja mednarodnih odnosov v 21. stoletju. Ivanov je še povedal, da bo Rusija izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti in da je pripravljena za nadaljnje jedrsko razoroževanje na osnovi dvostranskih sporazumov z ZDA. V skladu z načeli, ki jih je predstavil Ivanov, bo Rusija okrepila tudi odnose s Kitajsko, Indijo, Japonsko in Iranom ter prispevala k razrešitvi korejskega vprašanja. Cilj Rusije je sistem mednarodnih odnosov, v katerem bi se zrcalili različni interesi v svetu, je poudaril Ivanov in izjavil, da bo gospodarsko oslabljena Rusija z realistično, pragmatično in uravnoteženo zunanjo politiko potrdila položaj velesile. Ob tem je poudaril, da bo država, če bo potrebno, branila svoje nacionalne interese, in dodal, da Rusija noče niti ''nacionalnega egoizma'', ''niti izolacije'', ''niti napetosti''. Osrednja ideja ruske zunanjepolitične usmeritve, ki jo je nedavno odobril ruski predsednik Vladimir Putin, je ''zdravi pragmatizem''.
Odlikovanje za Elianovega očeta
06. 07. 2000 17.21
Kubanski predsednik Fidel Castro je očeta Eliana Gonzaleza odlikoval z najvišjim državnim priznanjem za njegov sedemmesečni boj za vrnitev sina v domovino. Juan Miguel Gonzalez je na slovesni podelitvi dejal, da so mu protikomunistični kubanski izseljenci v Miamiju ponujali dva milijona dolarjev, če bi z Elianom ostal v ZDA. Gonzalez, sicer član kubanske komunistične partije, je dejal, da so ga s temi ponudbami zelo žalili.
Izraelsko-palestinski vrh 11. julija
05. 07. 2000 19.31
Izraelsko-palestinski vrh pod okriljem ZDA, bo potekal 11. julija blizu Washingtona, so danes potrdili uradni ameriški viri.
Američani proslavili 224. rojstni dan
05. 07. 2000 11.29
Američani so včeraj proslavili 224. rojstni dan svoje države, ki je uradno nastala 4. julija leta 1776 s sprejetjem Deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 kolonij razglasilo neodvisnost od britanske krone. Značilnosti praznovanja se v zadnjih dvesto letih niso preveč spreminjale, saj sta osrednja dogodka praznovanja zbiranje družin na piknikih ob ražnju in tradicionalni ognjemeti, med katerimi je letos prevladoval ognjemet trgovskega podjetja Macy's v New Yorku, ki naj bi bil največji v zgodovini človeštva. Osrednja proslava je letos potekala prav tako v New Yorku, kjer se je zbralo okrog 30.000 različnih plovil, predsednik ZDA Bill Clinton pa je odprl Mednarodno pomorsko parado vojaških ladij in hkrati parado jadrnic z vsega sveta.
ZDA pozdravile izid volitev v Mehiki
04. 07. 2000 11.44
V ZDA so zelo skrbno spremljali nedeljske volitve v sosednji Mehiki na katerih je prvič po 71 letih zmagal predsedniški kandidat, ki ni član Institucionalne revolucionarne stranke (PRI). Zmagov kandidata opozicijske Stranke nacionalne akcije (PAN) Vincenteja Foxa je med prvimi pozdravil predsednik ZDA Bill Clinton, ki mu je telefoniral in mu čestital k zgodovinski zmagi.
Oracle priznal vohunjenje
04. 07. 2000 11.17
Predsednik ameriškega programerskega velikana Oracle Larry Ellison je izzivalno potrdil, da je najel privatne detektive za vohunjenje pri zaveznikih ameriškega računalniškega velikana Microsoft. Vztrajal je tudi pri trditvi, da je njegovo podjetje s tem le opravljalo svojo državljansko dolžnost. ''Zelo dobro se počutim glede tega, kar smo naredili'', je povedal Ellison. Povedal je še, da je detektivsko delo pokazalo, da je Microsoft plačeval trgovinskim in političnim skupinam, da so vplivale na javno mnenje med protimonopolnim sojenjem Microsoftu.
Ne morejo najti sodnika za Clintona
04. 07. 2000 11.01
V ameriški zvezni državi Arkansas imajo spet težave z nekdanjim pravosodnim ministrom Arkansasa, guvernerjem Arkansasa in sedanjim predsednikom ZDA, Billom Clintonom. Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri Vrhovnem sodišču Arkansasa je pred dnevi vložil tožbo proti Clintonu zaradi laganja pod prisego v aferi Lewinsky, s katero mu hočejo vzeti pravniško licenco. Vendar doslej še vedno niso našli sodnika, ki bi vodil primer.
Proti Clintonu vložena tožba
01. 07. 2000 12.15
Odbor za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov pri vrhovnem sodišču Arkansasa je v okrnjeni sestavi vložil tožbo proti ameriškemu predsedniku Billu Clintonu, ker je lagal pod prisego v času afere Lewinsky. Clinton je s tem dobil novo klofuto, pri čemer mu v primeru poraza grozi izguba dovoljenja za opravljanje pravniškega poklica. To se je doslej zgodilo le še Richardu Nixonu, ki je licenco izgubil v New Yorku, vendar šele potem, ko je že odstopil s predsedniškega položaja zaradi afere Watergate.
Sprejeli zakon o izrednem financiranju
01. 07. 2000 11.59
ZDA bodo svojemu obrambnemu ministrstvu dale na razpolago dve milijardi dolarjev za podporo ameriškemu sodelovanju v mirovni misiji na Kosovu, je včeraj po predhodni odločitvi predstavniškega doma potrdil še senat. Dodatne 4 milijarde pa bo Pentagon dobil za bencin, zdravstvo in nekaj drugih vojaških programov.
Elian se je vrnil na Kubo
29. 06. 2000 22.47
Kubanski deček Elian Gonzalez se je sinoči vrnil na Kubo. Na letališče v Havani je z očetom, krušno materjo in polbratom prispel danes okoli 2. ure po sreednjevropskem času (včeraj ob 19.47 uri po lokalnem času). Pričakali so ga bližnji sorodniki, predsednik kubanskega parlamenta Ricardo Alarcon in več sto kubanskih šolarjev v uniformah in s kubanskimi zastavicami.
Vrhovno sodišče ZDA potrdilo pravico do splava
29. 06. 2000 22.36
Vrhovno sodišče ZDA je v sredo s tesno odločitvijo 5:4 zanikalo pravico posameznim zveznim državam, da prepovedo določene vrste posegov za umetno prekinitev nosečnosti. Vrhovno sodišče je kot neustavnega razglasilo zakon zvezne države Nebraske, ki prepoveduje poseg ''splav ob delnem porodu'', ki v ZDA dviga veliko prahu, ker se uporablja v poznih obdobjih nosečnosti. S tem je hkrati razveljavilo vse zakone v zvezi s prepovedmi določenih vrst splavov v 30 zveznih državah in pomagalo predsedniku Billu Clitnonu, ki je doslej že dvakrat dal veto na poskuse republikanskega kongresa, da na zvezni ravni prepove splav ob delnem porodu (Partial Birth Abortion).
Nagrada za film Hop, Skip & Jump
28. 06. 2000 12.58
Slovensko-bosanska filmska koprodukcija Hop, Skip & Jump režiserja Srdjana Vuletića je na 10. mednarodnem festivalu dokumentarnih, animiranih in kratkih filmov v Sankt Peterburgu v Rusiji dobil posebno nagrado žirije - centaur, v vrednosti 2000 dolarjev. Za nagrado se je potegovalo 29 kratkih filmov z vsega sveta. Žirijo festivala, ki je potekal med 15. in 22. junijem, so sestavljali Godfrey Reggio iz Združenih držav kot predsednik, Bahman Maghsoudlou (ZDA), Mihail Aldašin iz Rusije in Sergey Trimbach iz Ukrajine.
Sodnik Vrhovnega sodišča ZDA v Sloveniji
27. 06. 2000 12.43
Na povabilo Slovenskega sodniškega društva se bo od 3. do 6. julija na obisku v naši državi mudil sodnik Vrhovnega sodišča ZDA Anthony M. Kennedy. Gost se bo v Sloveniji sestal s poslanci iz odbora DZ za notranjo politiko in pravosodje, odbora za finance, s sodniki ustavnega sodišča, rektorjem univerze v Ljubljani in dekanom ljubljanske pravne fakultete, sprejel pa ga bo tudi predsednik države Milan Kučan, so sporočili iz Slovenskega sodniškega društva.
Clintonov odziv na povišanje cen bencina
24. 06. 2000 13.02
Ameriški predsednik Bill Clinton je dejal, da ne vidi nobenega razloga za nedavno drastično povišanje cen bencina in da bodo morala naftna podjetja marsikaj pojasniti. Cene bencina v državah srednjega zahoda ZDA, kot sta Illinois in Wisconsin so na bencinskih črpalkah presegle dva dolarja za galono, kar je dvakrat več kot v enakem obdobju lani.
Kmalu mirovni sporazum?
23. 06. 2000 18.21
Izraelci in Palestinci so sprejeli dokument, ki bo služil kot osnova za tristranski vrh julija v ZDA, na katerem naj bi izraelski premier Ehud Barak, palestinski vodja Jaser Arafat in ameriški predsednik Bill Clinton sprejeli okvirni izraelsko- palestinski mirovni sporazumu, je danes poročal nek izraelski časnik.
Clintonova zahvala Drnovšku
22. 06. 2000 19.33
Ameriški predsednik Bill Clinton je nekdanjemu slovenskemu premieru Janezu Drnovšku poslal pismo, v katerem se mu je zahvalil za uspešno vodenje slovenske vlade v minulih osmih letih, so danes sporočili iz Liberalne demokracije Slovenije.
Arhar na konferenci o paktu stabilnosti
19. 06. 2000 13.37
Pod okriljem Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo ter Aspen inštituta iz Rima včeraj in danes v Benetkah poteka konferenca z naslovom Evropa in Balkan - Pakt stabilnosti za reforme in razvoj. Ob najvišjih predstavnikih številnih držav iz Evrope in ZDA, mednarodnih finančnih ustanov ter centralnih bank na konferenci aktivno sodeluje tudi guverner banke Slovenije France Arhar, so sporočili iz centralne banke.
Italijanski izvoz mesnih izdelkov
18. 06. 2000 19.21
Izvoz italijanskih šunk in drugih mesnih izdelkov se je lani povečal za 9,4 odstotka, tako da je Italija lani izvozila 68.000 ton mesnih izdelkov. Zaradi znižanih cen pa je bil dobiček od izvoza teh izdelkov lani le za 2,1 odstotka višji od dobička v letu 1998.