ZDA; predsednik

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

Izredne razmere na palestinskih ozemljih
08. 10. 2000 00.00
Palestinske oblasti so zaradi napetih izraelsko-palestinskih odnosov danes razglasile izredne razmere, kljub temu pa je popoldan prihajalo do posamičnih spopadov med oboroženimi Palestinci in izraelsko vojsko. Izraelski premier Ehud Barak je med obiskom vojaškega oporišča Gibor vzdolž meje z Libanonom ponovil ultimat, ki ga je včeraj postavil palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu. "Če se v dveh prihodnjih dneh nasilje ne bo ustavilo, bomo to razumeli kot namerno odločitev palestinskih oblasti in Jaserja Arafata, da prekinejo pogajanja. Varnostim silam bomo ukazali, naj ustavijo nasilje z vsemi sredstvi," je povedal Barak.

Svetovni odzivi na demonstracije v Srbiji
06. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je po

Putin čestital Koštunici za zmago na volitvah
06. 10. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je Vojislavu Koštunici poslal čestitke

Ivanov potrdil srečanje z Miloševićem
06. 10. 2000 00.00
Slobodan Milošević si kot predsednik največje stranke v državi, Socialistične stranke Srbije, želi tudi v prihodnje imeti pomembno politično vlogo, je danes v Beogradu izjavil ruski zunanji minister Igor Ivanov po srečanju z Miloševićem. Na novinarski konferenci sicer ni povedal, kje sta se sestala, dodal pa je, da si dosedanji jugoslovanski predsednik želi mirne rešitve krize v ZRJ brez zatekanja k sili. Ivanov je še povedal, se je danes srečal tudi z novim predsednikom države Vojislavom Koštunico, dosedanjim zunanjim ministrom Živadinom Jovanovićem ter patriarhom srbske pravoslavne cerkve Pavlom. Milošević je po srečanju v svoji prvi izjavi za javnost, potem ko je opozicija prevzela nadzor v prestolnici, dejal, da nasilje in nemiri ogrožajo in slabijo delovanje države, kar je samo v interesu sovražnikov. Ivanov naj bi mu prenesel tudi pozdrave ruskega predsednika Vladimirja Putina, skupaj z upanjem in željami Moskve po mirni rešitvi sedanjih problemov v ZRJ ob spoštovanju zakonov in ustave, brez vmešavanj od zunaj. Na srečanju Miloševića in Ivanova je bil navzoč tudi minister Jovanovič. Miloševićevo izjavo so prebrali na televizijski postaji, ki je pod nadzorom Jugoslovanske levice, ki jo vodi njegova soproga Mira Marković.

Bo Rusija na srečanju kontaktne skupine?
05. 10. 2000 00.00
Rusko zunanje ministrstvo še ni želelo potrditi ruske udeležbe na prihodnjem srečanju kontaktne skupine, na katerem bi govorili o položaju v ZRJ. Ameriški State Department je včeraj napovedal, da naj bi skupina razpravljala o krizi v ZRJ še ta konec tedna, vse pa naj bi bilo odvisno od morebitnega sodelovanja Rusije. V kontaktni skupini so poleg ZDA in Rusije še Velika Britanija, Nemčija, Francija in Italija.

ZDA podpirajo opozicijo
03. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika Bele hiše Jacka Siewertaje ZDA podpirajo odločitev srbske opozicije, da se ne udeleži drugega kroga predsedniških volitev v ZRJ, ker je predsednik Slobodan Milošević izgubil že v prvem krogu in mora priznati poraz. Kot je povedal Siewert, je ameriško stališče glede Miloševića jasno in sicer, da sodi v Haag, da mora oditi z oblasti in iz Srbije na mednarodno sodišče v Haag.

Dogovor o prenehanju spopadov
03. 10. 2000 00.00
V Nablusu na Zahodnem bregu je bil v spopadih z izraelskimi varnostnimi silami včeraj ubit še en mlad Palestinec, so sporočili viri iz bolnišnice. Tako se je število ubitih v zadnjih izraelsko-palestinskih spopadih povzpelo že na 49. Palestinski minister za sodelovanje Nabil Šat pa je danes pozval Evropsko unijo k sodelovanju v preiskovalni komisiji, ki naj bi ugotovila odgovorne za izbruh nasilja.

Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,

Slovesnost ob združitvi Nemčij
03. 10. 2000 00.00
V Dresdnu se je danes začela uradna slovesnost ob 10. obletnici združitve Nemčij. Slovesne maše so se poleg predsednika Raua in kanclerja Schröderja udeležili številni svetovni voditelji.

Barak in Arafat sprejela predlog ZDA
02. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je v telefonskem pogovoru izraelskemu premieru Ehudu Baraku in palestinskemu voditelju Jaserju Arafatu predlagal preiskavo najnovejših spopadov na Bližnjem vzhodu. Po pogovorih sta Barak in Arafat predlog sprejela, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše P. J. Crowley.

Fujimori išče podporo ZDA
29. 09. 2000 00.00
Perujski predsednik Alberto Fujimori po težavah doma išče podporo v Združenih državah Amerike. Na svojem kratkem obisku v Washingtonu se je včeraj najprej srečal z generalnim sekretarjem Organizacije ameriških držav Cesarjem Gavirio, danes pa naj bi se sestal še z ameriško državno sekretarko Madeleine Albright. Kot je sinoči povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Philip Reeker, Fujimori na obisku išče podporo ZDA za mirno in demokratično spremembo oblasti, ki bi bila tudi v skladu s perujsko ustavo.

Havel poziva k strpnosti
24. 09. 2000 00.00
Češki predsednik Vaclav Havel je v zvezi z letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB) v Pragi češke mejne oblasti pozval k večji strpnosti pri izdajanju vstopnih dovoljenj.

Praznovanje v Carnegie Hallu
24. 09. 2000 00.00
Znana newyorška koncertna dvorana Carnegie Hall ta konec tedna praznuje 80-letnico svojega predsednika in svetovno znanega violinista Isaaca Sterna. Virtuoz, ki je 80. rojstni dan praznoval 21. julija, bo drevi skupaj s prijatelji in učenci nastopil na posebnem koncertu. Njegova sinova, dirigenta David in Michael, bosta vodila simfonični orkester inštituta Curtis za glasbo, pridružili pa se jim bodo znani violinisti Sarah Chang, Glenn Dicterow in Ida Kavafian ter pianisti Emanuel Ax, Yefim Bronfam in Leon Fleisher. Besedila bosta brala Sternova hčerka Shira Stern in igralec Sir Peter Ustinov. V poslopju Carnegie Halla so ob tej priložnosti odprli razstavo, posvečeno Sternu, na kateri bodo do 31. decembra na ogled dokumenti iz njegovega zasebnega arhiva. Predvajajo tudi filme o znanem violinistu, kot tudi filme, v katerih je nastopil. Isaac Stern je predsednik Carnegie Halla že od leta 1960, ko je vodil prizadevanja za ohranitev te svetovno znane koncertne dvorane, ki ji je grozilo uničenje. Stern se je rodil leta 1920 v Rusiji, z desetimi leti pa je s starši prišel v ZDA. Violino je začel igrati z osmimi leti, doslej pa je posnel že več kot sto plošč.

Clinton pojasnjuje svojo odločitev
23. 09. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes pojasnil svojo odločitev o posegu v strateške naftne rezerve ZDA. Dejal je, da je to storil

Cene nafte predmet predvolilnega boja
22. 09. 2000 00.00
Predsedniška kandidata dveh največjih ameriških strank sta v predvolilno kampanjo vključila tudi problem visokih cen nafte. Demokratski kandidat,

Clark in Albrightova o Jugoslaviji
22. 09. 2000 00.00
Vojaški poveljnik zveze NATO, general Wesley Clark, je v četrtek menil, da v primeru, da bo sedanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević poražen na nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah v ZRJ, v državi ne bo prišlo do mirnega prenosa oblasti. Clark ni hotel ugibati, kakšen bi bil lahko najhujši možni scenarij dogodkov ob Miloševićevem porazu, vendar pa je ocenil, da lahko Milošević veliko izgubi, zato bo najbrž storil marsikaj, da bi ohranil oblast. Na vprašanje, kako bi reagirala mednarodna skupnost v primeru, da bi Milošević ponaredil rezultate volitev, in bi sledila državljanska vojna, je Clark dejal, da bi se znašla v dilemi. Clark sicer ni izključil možnosti intervencije mednarodne skupnosti v tem primeru, in ob tem izrazil mnenje, da bi nekatere velesile oklevale z akcijo proti Miloševiću.

Svetovna banka bo pomagala Srbiji
21. 09. 2000 00.00
Predsednik Svetovne banke (SB) James Wolfensohn je danes v Pragi ocenil, da upad denarnih sredstev, ki jih industrijsko razvite države namenjajo za pomoč državam v razvoju, pomeni pravo sramoto. Revščina je trenutno največji svetovni problem. Dejstvo, da se je količina denarne pomoči državam v razvoju v zadnjih desetih letih zmanjšala, je zaskrbljujoče, je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega svetovnega sklada in Svetovne banke v Pragi na novinarski konferenci povedal Wolfensohn. Svetovna banka je tudi izrazila pripravljenost pomagati Srbiji v primeru poraza Slobodana Miloševića na nedeljskih zveznih predsedniških volitvah. Počakali bomo na izid volitev, nato pa se bomo odločili o nadaljnjih ukrepih, je še dejal Wolfensohn.

Nesrečo letala preživelo 9 potnikov
20. 09. 2000 00.00
Ameriški obalni straži je sinoči iz morja južno od Floride uspelo rešiti devet potnikov manjšega kubanskega potniškega letala, ki je po ugrabitvi strmoglavilo v morje, iz vode pa

ZDA odobrile sprejem Kitajske v WTO
20. 09. 2000 00.00
Ameriški senat je včeraj po večmesečnem zavlačevanju z veliko večino odobril sprejem Kitajske v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). Za to odločitev je glasovalo 85 senatorjev, 15 pa jih je bilo proti.

Stilles praznuje 55 let obstoja
19. 09. 2000 00.00
Slovenski proizvajalec stilnega pohištva in notranje opreme Stilles, ki letos praznuje 55 let obstoja, letos beleži za skoraj 10 odstotkov večjo prodajo in, kot pravi predsednik uprave Stillesa Aleksander Hatlak, predvidevajo, da bodo do konca leta prodali za od deset do 15 odstotkov več kot lani.

Za zlato uro se poteguje 72 oglaševalskih akcij
19. 09. 2000 00.00
Organizatorji na letošnjem Zlatem bobnu pričakujejo več kot 1200 del v konkurenci festivala in več kot 1000 udeležencev iz 30 držav. Prijavljenih je 78 akcij iz 25 držav, kar je za 42 odstotkov več kot lani. Poleg tistih iz novoevropskih držav, so prijavljene tudi oglaševalske akcije iz Avstrije, Nemčije, Italije, Švice in Francije. Tekmovanje za najbolj kreativne oglaševalske akcije, ki je edinstveno v svetu, je letos prestopilo meje nove Evrope in se v njem lahko pomerijo kreativci iz vsega sveta. Kreativni direktorji 24 ali 32 najboljših akcij, (o tem bo obločila žirija) bodo na Zlatem bobnu v živo predstavili strategijo, elemente in rezultate akcij. Dvanajst kreativnih direktorjev dvanajstih najboljših oglaševalskih akcij pa bo nagrajenih z zlatimi urami Omega. Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, ki s svojo udeležbo in s podelitvijo najvišje nagrade za agencijo leta, na Zlatem bobnu vsako leto izreče priznanje novoevropskim kreativcem, letos razpisuje posebno nagrado za vse udeležence festivala. Nagrado bo predsednik podelil na zaključni slovesnosti. Razpis in dodatne informacije bodo udeležencem na voljo v Avditoriju Portorož. Žirija za Internet je dobila novega člana. Richard Mellor, ustanovitelj in kerativni direktor podjeta Hyperactive bo nadomestil Lewisa Blackwella, ki se festivala zaradi neodložljivih obveznosti v ZDA žal ne more udeležiti. Mellor velja za enega najbolj uspešnih kreativnih direktorjev na področju novih medijev.

Bombni napad v Trstu
17. 09. 2000 00.00
Na sedež zunanjetrgovinskega inštituta v Trstu so danes ponoči neznanci izvedli bombni napad, ki je povzročil škodo na zunanjem pročelju zgradbe. Odgovornost za napad je prevzela organizacija Teritorialne antiimperialistične celice (NTA), naslednica levičarskega podtalnega gibanja Rdeče brigade.

Talci še niso rešeni
17. 09. 2000 00.00
Operacija filipinske vojske proti muslimanskim upornikom skupine Abu Sajaf, ki na otoku Jolo še vedno zadržujejo 22 talcev, bi lahko trajala teden dni, je drugi dan operacije, sporočil filipinski general Narciso Abaya. Načelnik generalštaba filipinske vojske Angelo Reyes pa je potrdil, da so vsi talci živi.

Odmevi na ukinitev sankcij proti Avstriji
13. 09. 2000 00.00
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Richard Boucher je po odpravi sankcij Evropske unije proti Avstriji, ki so bile uvedene februarja zaradi vstopa svobodnjakov (FPOe) Jörga Haiderja v avstrijsko vlado, dejal, da politika ZDA do Avstrije ostaja nespremenjena.

Peterle odgovoril Kučanu
11. 09. 2000 00.00
Minister za zunanje zadeve Lojze Peterle je danes odgovoril na pismo, ki mu ga je 28. avgusta v zvezi z vprašanjem odpoklica petih slovenskih veleposlanikov v tujini pisal predsednik države Milan Kučan. V odgovoru je minister Peterle zapisal, "da se je vselej zavzemal za to, da najvišje položaje v predstavništvih Republike Slovenije v tujini zasedajo ljudje, ki jim je diplomacija poklic",

Člani VS podprli reforme
08. 09. 2000 00.00
Voditelji držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov so na seji med vrhom tisočletja v New Yorku sprejeli izjavo v kateri so izrazili potrebo po utrditvi osrednje vloge ZN v mirovnih operacijah in se strinjali, da so glede izvajanja teh potrebne korenite reforme. Delovno gradivo za voditelje 15 držav je bilo poročilo skupine strokovnjakov, ki so po naročilu generalnega sekretarja ZN Kofija Annana izpostavili pomanjkljivosti in predlagali izboljšave glede mirovnih operacij.

Samake gre v NBA
07. 09. 2000 00.00
Malijski košarkar Soumaila Samake, nekdanji član Uniona Olimpije, je v sredo podpisal pogodbo z moštvom severnoameriške lige NBA New Jersey Nets. Malijski 2,13 metra visoki center je podpisal večletno pogodbo, podrobnosti pa za zdaj še niso znane.

Kračun predal akreditive
06. 09. 2000 00.00
Slovenski veleposlanik v ZDA Davorin Kračun je v torek ameriškemu predsedniku Clintonu predal poverilna pisma. Veleposlanik Kračun je Clintonu prenesel pozdrave predsednika Milana Kučana, premiera Andreja Bajuka in zunanjega ministra Lojzeta Peterleta ter poudaril, da si tako Slovenija kot ZDA prizadevata za razvoj demokracije v svetu, tesnejše politične in gospodarske vezi v mednarodni skupnosti, zaščito človekovih pravic ter varnost in stabilnost v Evropi, zlasti na Balkanu.

Tudi Kafelnikova ne bo v Sydney
06. 09. 2000 00.00
Ruski teniški igralec Jevgenij Kafelnikov se zaradi slabe trenutne forme ne namerava udeležiti olimpijskih iger v Sydneyju. Kafelnikov, ki je izgubil enostaven dvoboj proti Slovaku Dominiku Hrbatyju v tretjem krogu na Odprtem prvenstvu ZDA, ni letos dobil še nobenega naslova - kar je prvič po letu 1993. Če Kafelnikova ne bo v Sydney, bo v posamični konkurenci med moškimi izmed Rusov zaigral le Marat Safin, ki pa bi v primeru Kafelnikove odsotnosti ostal brez soigralaca na turnirju moških dvojic. "Moram biti realističen in reči, da sem trenutno daleč od prave forme in res ne vidim smisla v mojem odhodu v Sydney," je dejal Kafelnikov. Takšen odnos Kafelnikova do državne reprezentance je naletel na oster odmev v ruski športni javnosti. "Ima milijone dolarjev, svoje letalo, toda ko je potrebno nekaj narediti za domovino ga ni nikjer. Verjetno je že pozabil, kako smo mu pomagali, ko je bil še mlajši, mu plačevali vse stroške, nedavno pa celo prepričali rusko vlado, da mu je prodala zemljišče ob Črnem morju," je bil oster predsednik Ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov. Že pred nekaj meseci je nastop na OI odpovedala tudi Ana Kurnikova. Kafelnikova odpoved nastopa na OI bi pomenila, da bi kot edini moški predstavnik nastopil Marat Safin. Rusija bi ostala tudi brez možnosti nastopa v dvojicah. Kljub pesimizmu pa ruski športni funkcionarji še niso vrgli puške v koruzo, kar se tiče nastopa Kafelnikova na OI 2000.