ZDA; predsednik
Bridgestone prodal manj pnevmatik
10. 11. 2000 00.00
Prodaja Firestonovih pnevmatik za avtomobile in lahke tovornjake v Združenih državah Amerike se je septembra in oktobra v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala za 40 odstotkov, je povedal predsednik uprave Bridgestonove podružnice Firestone.
Obletnica prvega dvokolesa Tomos
10. 11. 2000 00.00
Ob slovesnosti 45-letnice proizvodnje prvega dvokolesa Tomos v Kopru je predsednik poslovodnega odbora podjetja Tomos Goran Petek razglasil tudi konec prve faze prestrukturiranja podjetja, ki je potekalo od njegovega vstopa v Holding Hidria pred tremi leti. Poleg proizvodnje dvokoles so v zadnjih letih v Tomosu uspešno prestrukturirali podjetje na Nizozemskem, kjer poteka trženje za trg EU, izoblikovali lastno distribucijsko mrežo v ZDA in postali razvojni dobavitelj proizvajalca dvokoles BMW.
Arafat prispel v ZDA
09. 11. 2000 00.00
V Washington je pr ispel palestinski voditelj Jaser Arafat, ki se bo sestal z ameriškim predsednikom Billom Clintonom. Pogovarjala se bosta o razmerah na Bližnjem vzhodu ter o morebitni napotitvi mednarodnih enot Združenih narodov na Zahodni breg in v Gazo.
Putin ponudil pomoč pri štetju glasov
09. 11. 2000 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je uradnemu Washingtonu v šali ponudil rusko pomoč pri preštevanju glasovnic v ameriških predsedniških volitvah. V pogovoru z novinarji je omenil zavlačevanje z volilnimi rezultati v ZDA ravno v času, ko se tam zadržuje ruski predsednik centralne volilne komisije Aleksander Vešnjakov. V skrajnem primeru lahko pomaga svojim ameriškim kolegom, se je pošalil Putin.
Kučan čestital Hillary Clinton
09. 11. 2000 00.00
Slovenski predsednik Milan Kučan je v svojem imenu in v imenu svoje soproge Štefke poslal čestitko soprogi ameriškega predsednika Hillary Clinton ob zmagi na torkovih volitvah v ameriški senat.
Ameriški mediji tarča kritik
09. 11. 2000 00.00
Potem ko so ameriški mediji v volilni noči predčasno napovedali zmago republikanca Georgea W. Busha, je bil ta poldrugo uro že 43. predsednik ZDA. Zmago so mu pripisale vse večje ameriške televizije, prvi časniki so izšli z naslovi "Bush zmagal", iz tujine so že prihajale prve čestitke. Resnica pa iz sanj ni zbudila le teksaškega guvernerja, temveč tudi medije.
Aretacija državnega sekretarja
08. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je predvčerajšnjim popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je včeraj dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
George W. Bush 43. predsednik ZDA
08. 11. 2000 00.00
Republikanec George W. Bush je po poročanju ameriške televizije CNN postal 43. predsednik ZDA.
Srečanje Mubaraka in Arafata
08. 11. 2000 00.00
Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je po srečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom v Kairu dejal, da se Arafat zavzema za nadaljevanje mirovnega procesa in si prizadeva za vzpostavitev miru.
Aretacija državnega sekretarja
07. 11. 2000 00.00
Kriminalistična policija je sporočila, da je včeraj popoldne zaradi suma kaznivega dejanja jemanja podkupnine v višini nekaj deset tisoč mark priprla dr. Borisa Šuštarja, državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Šuštar je dopoldne v službo prispel v spremstvu policije, ki je v njegovi navzočnosti opravila preiskavo pisarne. Po tem je skupaj s kriminalisti zapustil prostore gospodarskega ministrstva.
Bush in Gore prepričana v svojo zmago
07. 11. 2000 00.00
Kandidata za predsednika ZDA, republikanec George Bush in demokrat Al Gore, sta ob današnji oddaji glasu na ameriških volitvah izrazila prepričanje v svojo zmago. "Gremo v Belo hišo, o tem ni dvoma," je poudaril podpredsednik Gore, ki je volil v kraju Carthage v Tennesseeju. Enako prepričan je bil guverner Teksasa Bush ob oddaji glasu v Austinu. "Pred seboj imate bodočega predsednika Združenih držav Amerike," je zatrdil.
Danes predsedniške volitve v ZDA
06. 11. 2000 00.00
Kot kažejo zadnje raziskave javnega mnenja ima Bush, kljub novici o vožnji v pijanem stanju pred 24 leti, še vedno minimalno prednost. Volitev se po javnomnenjskih raziskavah namerava udeležiti le slaba polovica volilnih upravičencev. Vendar so Republikanci letos izredno razpoloženi vsaj posredno premagati osovraženega Billa Clintona in pričakovati je, da se bodo v želji po osvojitvi Bele hiše vsuli na volišča. Demokratov je sicer več, vendar jih njihov zastavonoša ni tako navdušil, kar dokazuje tudi soliden odstotek javnomnenjske podpore za kandidata Zelene stranke Ralpha Naderja. Strankarska disciplina pri demokratih prav tako ni kaj prida, saj so Goru njegovi privrženci naredili več škode kor koristi, ko so tri dni pred volitvami spravili v javnost novico o Bushevi aretaciji leta 1976 zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Javnost je tako kot med afero Monica Lewinsky hitro spoznala, da gre za kalno vodo in sodeč po anketah ni nasedla predvsem TV medijem, ki so novico pograbili in začeli glodati kot sestradan pes. Ankete kažejo, da objava vesti ne bo vplivala na spremembo mnenja o Bushu kot kandidatu, oziroma če bo, bo vsaj toliko vplivala tudi na slabše mnenje o demokratih, ki so novico šele sedaj spravili v javnost.
V torek volitve v ZDA
04. 11. 2000 00.00
Ameriški volivci bodo v torek, 7. novembra, odšli na volišča, kjer bodo oddali glasove za enega od 16 predsedniških kandidatov, volili pa bodo tudi 34 od skupno 100 zveznih senatorjev in vseh 435 članov predstavniškega doma zveznega kongresa. V ospredju zanimanja ostaja boj za položaj 43. predsednika ZDA, pri čemer ostajata edina kandidata z možnostmi za zmago republikanec George Bush mlajši in demokrat Al Gore.
Nissan štirikrat povečal dobiček
31. 10. 2000 00.00
Predsednik uprave tretjega največjega japonskega avtomobilskega proizvajalca Nissan Motor Carlos Ghosn je povedal, da je Nissan z njegovim načrtom prestrukturiranja dosegel svoj največji dobiček v prvi polovici leta v zadnjem desetletju in se tako rešil pred grozečim bankrotom. Z zmanjševanjem stroškov se je v prvi polovici letošnjega leta Nissanov dobiček iz poslovanja povečal na 1,2 milijarde ameriških dolarjev, medtem ko je v enakem lanskem obdobju znašal le 392 milijonov dolarjev.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Tuje agencije o ustanovnem zasedanju državnega zbora
27. 10. 2000 00.00
Tuje tiskovne agencije so danes poročale, da se je državni zbor po parlamentarnih volitvah 15. oktobra danes sestal na ustanovnem zasedanju. Na volitvah so večino glasov volivcev prejeli politični zavezniki nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška. 90-člansko zakonodajno telo ni izvolilo novega predsednika DZ, ker čaka na izid Drnovškovih pogovorov o novi vladajoči koaliciji. DZ bo dotlej vodil najstarejši poslanec Jože Bernik, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Odločilna bo volilna udeležba
26. 10. 2000 00.00
Manj kot dva tedna pred ameriškimi volitvami sta kandidata demokratov in republikancev Al Gore in George W. Bush tesno izenačena, čeprav v tej najtesnejši predsedniški tekmi po letu 1960 zadnje javnomnenjske raziskave kažejo nekoliko bolje Bushu. Kot sta na današnji videokonferenci poudarila politični svetovalec demokratov Gary Nordlinger in politična svetovalka republikancev Ann Stone, bo o zmagi odločala volilna udeležba. Nordlinger je sicer izrazil prepričanje, da bo na volitvah zmagal Bush.
Clinton vabi Arafata v Belo hišo
25. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je paletinskemu predsedniku Jaserju Arafatu pozval, da v Beli hiši skupaj poiščeta način, kako ustaviti spopade, ki so doslej terjali vsaj 139 življenj. Clinton je Arafata klical v torek in se z njim pogovarjal pol ure. Pogovori naj bi pomagali uresničiti dogovore, ki so bili sklenjeni v Sharm el-Sheiku. Dogovor, ki pa ga nista podpisala niti Arafat, niti Barak, zavezuje obe strani, da storita vse, da se spopadi zmanjšajo. Neposredno po vrhu v Sharm el-Sheiku, sta tako Izrael kot Palestinci storili nekaj korakov v smeri normaliziranja stanja, vendar se je nato situacija naglo poslabšala. Clinton razmišlja, da bi se z Arafatom in Barakom srečal na ločenih pogovorih. Arafat je izjavil, da se ni pripravljen srečati na skupnih pogovorih z Barakom. Arafat svojega obiska v Beli hiši sicer ni potrdil, vendar razmišlja o ponudbi, je dejal predstavnik Nacionalnega varnostnega sveta ZDA P.J. Crowley. Crowley je prav tako povedal, da Clinton ni izjavil ničesar o srečanju z izraelskim premierom Ehudom Barakom, vendar Bela hiša ni zanikala dodatnih pogovorov z Barakom.
Ericsson v težavah
24. 10. 2000 00.00
Predsednik švedskega telekomunikacijskega giganta Ericssona Kurt Hellstrom je na petkovi tiskovni konferenci izjavil, da se je prvič v zgodovini trg mobilnih telefonov preveč zasičil. Dodal je, da se bo trend verjetno nadaljeval tudi v zadnji četrtini letočnjega leta. Pri finski Nokii, največjem izdelovalcu prenosnih telefonov na svetu pa pravijo, da jih to ne skrbi, ker zaupajo v svoje nove izdelke. Istočasno, in morda prav zaradi padca povpraševanja po prenosnih telefonih pa pri Ericssonu razmišljajo tudi o prestrukturiranju, v katero nameravajo vložiti okrog 670 milijonov ameriških dolarjev, kar bo prizadelo preko 7 odstotkov vseh zaposlenih v tem podjetju. V številkah to pomeni okrog 7000 zaposlenih, katerih delo visi na nitki zaradi načrta, ki zmanjšanje stroškov pogojuje s selitvami svojih tovarn iz ZDA in Anglije v vzhodno Evropo, Azijo in latinsko Ameriko. Pri Ericssonu pravijo, da naj bi rezultatsko to pomenilo okrog 650 milijonov dolarjev prihrankov v letu 2001 in milijardo dolarjev od leta 2002 naprej.
V ZDA dovoljenih le 0,8 promila
24. 10. 2000 00.00
Po Clintonovem podpisu predloga zakona se bo najvišja dovoljena količina alkohola v krvi voznikov do leta 2004 znižala na 0,8 promila. Omenjeni zakon vzpostavlja najvišjo dovoljeno količino alkohola v krvi voznikov na nacionalni ravni, torej v vseh zveznih državah in na območju glavnega mesta Washington D.C. Zvezne države so imele doslej proste roke glede zakonskih omejitev o tem vprašanju, podobno pa bo tudi v prihodnje. Zakon namreč predvideva, da bodo države, ki ne bodo sprejele strogega zveznega standarda izgubile proračunska sredstva namenjena za izgradnjo in obnovo cest.
Kučan sprejel mlado vizionarko
23. 10. 2000 00.00
Predsednik Milan Kučan je danes sprejel osnovnošolko Jožico Zupančič, ki se je v ZDA udeležila mednarodnega tekmovanja Millenium Dreamers, srečanja otrok vizionarjev novega tisočletja v organizaciji organizacije Unesco in multinacionalke McDonalds. Jožica je na tem tekmovanju kot otrok prihodnosti vsega sveta zastopala Evropo.
Gore napadel Busha glede umika z Balkana
22. 10. 2000 00.00
Demokratski kandidat za predsednika ZDA Al Gore je ostro napadel in zavrnil načrte republikanskega kandidata Georga Busha mlajšega, da bi se ZDA umaknile iz mirovnih misij zveze NATO na Balkanu. Gore je dejal, da je takšno stališče nevarno in da "izraža osnovno nerazumevanje ameriške vloge v svetu". Gore je še opozoril, da bi takšna odločitev lahko pripeljala do razpada zveze NATO in bi spodkopala mir v Evropi. Odzvala se je tudi ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je Busheve načrte označila za nevaren signal ter spodkopavanje prizadevanj za svobodno in demokratično Evropo.
Skupščina ZN sprejela resolucijo
21. 10. 2000 00.00
Generalna skupščina Združenih narodov je sprejela resolucijo, v kateri
VIII. kongres Eurochambres
20. 10. 2000 00.00
Več kot 500 uglednih evropskih poslovnežev in predstavnikov gospodarskih zbornic se je zbralo v Berlinu na kongresu Združenja evropskih gospodarskih zbornic (Eurochambres). Udeležence je najprej pozdravil predsednik ZRN Johannes Rau. Zavzel se je, da bi združena Evropa morala imeti svojo federalno ustavo, ki bi jasno opredelila temeljne pravice članic, njihove pristojnosti in odnose med institucijami. Evropa se mora graditi od spodaj navzgor.
Pogrebna slovesnost za umrlimi mornarji z rušilca Cole
19. 10. 2000 00.00
V ameriškem vojaškem pristanišču v Norfolku so sinoči pripravili spominsko slovesnost za 17 pripadniki vojaške mornarice, ki so minuli teden umrli v samomorilskem terorističnem napadu na rušilec Cole v Jemnu. Spominske slovesnosti so se ob sorodnikih umrlih udeležili tudi ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo in hčerko, obrambni minister William Cohen, pravosodna ministrica Janet Reno, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter načelnik štaba združenega poveljstva, general Henry Hugh Shelton. Clinton je v govoru pohvalil žrtve napada kot domoljube, ki so umrli, da lahko ljudje v ZDA in drugod po svetu mirno spijo, obenem pa neznane organizatorje napada opozoril, da ZDA ne bodo mirovale, dokler storilcev ne bodo našle in kaznovale. Napadalce je označil za teroriste in jih opozoril, da zanje ne bo varnega zavetja. Podobno je dejal tudi minister Cohen, ki je zagotovil, da bodo odgovorne iskali, dokler jih ne najdejo. Jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh pa je včeraj sporočil, da so našli pomembne podatke o eksploziji na rušilcu Cole. Dejal je, da so našli avtomobil, s katerim so storilci prepeljali čoln, ki je povzročil eksplozijo na rušilcu ter kraj, kjer so živeli storilci napada. Priče so povedale, da sta bila na čolnu z več kot 200 kilogrami eksploziva dva moška, najverjetneje Arabca.
V ZDA začeli črpati naftne rezerve
15. 10. 2000 00.00
Ameriški sekretar za energetiko Bill Richardson je v soboto sporočil, da so v ZDA začeli črpati strateške naftne rezerve. Kot je pojasnil, so nameravali črpanje iz strateških naftnih rezerv začeti novembra, vendar jim je ob izjemnih prizadevanjih to uspelo že tri tedne prej.
Bajuk in Podobnik podpisala pogodbo o brezplačnem internetu
13. 10. 2000 00.00
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk in predsednik uprave Telekoma Slovenije Marjan Podobnik sta danes podpisala petletno pogodbo, katere vrednost znaša 390 milijonov tolarjev letno, o pogojih zagotavljanja zmogljivosti telekomunikacijskega omrežja za dostop vzgojno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanov do ponudnikov internetnih storitev. S tem se je začel uresničevati projekt o brezplačnem internetu za omenjene ustanove.
Pet mrtvih v eksploziji rušilca
12. 10. 2000 00.00
Pentagon je sporočil, da je v današnjem domnevnem samomorilskem napadu na rušilec ameriške vojaške mornarice USS Cole v pristanišču jemenskega
Izraelci prekinili vojaške akcije v Gazi
12. 10. 2000 00.00
Izraelsko letalstvo je v odgovor na današnji uboj treh izraelskih vojakov šestkrat obstreljevalo objekte palestinskih oblasti v Ramali na Zahodnem bregu, enkrat pa tudi objekte v Gazi. Tarče letalskih napadov v Gazi si je popoldne ogledal palestinski voditelj Jaser Arafat, ki je bil vidno šokiran in ni želel dati izjave. Palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šat, ki ga je spremljal pri ogledu, pa je novinarjem dejal, da za Arafat pomenijo napadi vojno Izraela proti palestinskemu ljudstvu in palestinskim ozemljem. Po napadih, v katerih je bilo ranjenih 17 Palestincev, največ v Ramali, je svetovalec izraelskega premiera Ehuda Baraka dejal, da je vojska z napadi na točno določene cilje končala, s tem pa tudi zaključila operacijo omejenega obsega.
Zhu Rongji in Charlene Barshefsky o vstopu Kitajske v WTO
12. 10. 2000 00.00
Potem ko je ameriški predsednik Bill Clinton v torek podpisal zakon o normalizaciji trgovinskih odnosov med ZDA in Kitajsko, ki Američanom omogoča odprtje kitajskega tržišča, sta se danes v Pekingu srečala kitajski premier in ameriška trgovinska ministrica. Zhu je ob tej priložnosti zatrdil, da bo Kitajska spoštovala sprejete obveznosti, ki jih mora izpolniti pred vstopom v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).