ZDA; predsednik

Poslovilni govor Billa Clintona

19. 01. 2001 00.00

V svojem poslovilnem nagovoru Američanom iz ovalne pisarne Bele hiše je ameriški predsednik Bill Clinton včeraj poudaril dosežke zadnjih osmih let ter izrekel tri opozorila za prihodnost, ki so bila posredna kritika nekaterim načrtom 43. predsednika ZDA Georga Busha ml. Tako je Clinton na prvem mestu opozoril pred neodgovorno fiskalno politiko, kar je bilo merjeno na Busheve napovedi o krepkem zmanjševanju davkov, v nadaljevanju pa poudaril, da morajo ZDA ohraniti vodilno vlogo v svetovni politiki ter pozval Američane, naj pozabijo na razlike in gradijo enotno nacijo.

Clinton še zadnjič nagovoril američane

19. 01. 2001 00.00

Bill Clinton je iz Ovalne sobe v Beli hiši še zadnjič nagovoril Američane. V sedemminutnem govoru v najbolj gledanem času je izrazil upanje za nadaljevanje uspešne politike zadnjih osmih let, ki se odraža tudi v najdaljšem neprekinjenem obdobju gospodarske rasti v ZDA doslej.

Husein revnim Američanom ponudil pomoč

17. 01. 2001 00.00

Iraški predsednik Sadam Husein se je odločil ponuditi pomoč v višini 95 milijonov dolarjev Američanom, ki živijo pod pragom revščine, je poročala iraška agencija INA. V ta namen naj bi oblikovali tudi poseben odbor, ki bo nadziral delitev pomoči. V ZDA naj bi v hudi revščini živelo več kot 30 milijonov ljudi, večinoma temnopoltih.

Husein govori o zmagi

17. 01. 2001 00.00

Iraški predsednik Sadam Husein je ob današnji deseti obletnici začetka zalivske vojne dejal, da so "Iračani premagali svoje sovražnike, v naslednjih etapah pa bodo z božjo pomočjo dokončno zmagali". V Bagdadu so sicer danes potekale demonstracije, na katerih so sežigali ameriške in britanske zastave, udeležili pa so se jih tudi nekateri Američani, ki se zavzemajo za odpravo sankcij ZN proti Iraku.

V ZDA proslavili dan Martina Luthra Kinga

16. 01. 2001 00.00

V ZDA so se v ponedeljek spomnili ubitega borca za državljanske pravice temnopoltih Američanov Martina Luthra Kinga mlajšega, ki ga je leta 1968 v Memphisu ubil beli nestrpnež James Earl Ray. Leta 1986 je postal Kingov rojstni dan nacionalni praznik ZDA. Letošnji praznik je poleg miroljubnih pohodov, govorov in krajevnih projektov, minil v znamenju prepirov okrog kandidata za pravosodnega ministra v novi administraciji Georga Busha mlajšega Johna Ashcrofta, ki ga ameriška levica med drugim obtožuje rasizma.

Že prek 500 žrtev potresa

15. 01. 2001 00.00

Salvadorski predsednik Francisco Flores je danes skušal pomiriti prestrašene prebivalce te države, da sobotni potres, ki je po zadnjih podatkih terjal prek 500 življenj, ne bo sprožil delovanja vulkanov oziroma drugih katastrof. Na območju so zabeležili že prek 500 popotresnih sunkov.

Bush umirja predvolilne napovedi

15. 01. 2001 00.00

Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush, ki bo 20. januarja prisegel kot 43. predsednik ZDA, je v intervjuju za časopis New York Times skušal malce popraviti vtis, ki je nastal zaradi predvolilnih izjav o umiku ameriških enot z Balkana. Bush je dejal, da se posvetuje z zavezniškimi državami, in zanikal trditve nekaterih, da namerava kar tako umakniti ameriške sile. "Seveda bom zaveznikom dal vedeti, da bi morali od ZDA prevzeti vlogo mirovnih sil. In zavezniki to vedo," je dejal Bush. Na vprašanje, ali ima v mislih že tudi roke za umik vojakov, je Bush dejal, da o rokih še ne razmišlja. "Mislim, da ni pošteno postavljati rokov. Spoštoval bom dogovore, ki sta jih sprejela predsednik in naša država. In imamo dogovor o naši prisotnosti na Balkanu, zato bo za umik potrebno več časa, kar razumem," je dejal Bush, ki je v nadaljevanju odgovarjal še na nekatera zunanjepolitična vprašanja s katerimi se bo moral ukvarjati kot predsednik.

Clinton za rasne reforme

15. 01. 2001 00.00

Nekaj dni pred koncem službe, je predsednik Bill Clinton predložil kongresu 26-stranski predlog popravka zakona o ameriških rasnih razmerjih, začenši z s kriminalnimi pravosodnimi organi in zagotovitvijo volilne pravice. Na sobotni predvečer dneva posvečenega Martinu Lutherju Kingu, je Clinton v New York Timesu objavil komentar, v katerem je poudaril, "da bo kongresu predložil konkretne predloge in rešitve". Dokument obsega sedem širokih področij: ekonomski in socialni napredek, izobraževanje, zagotavljanje državljanskih pravic, reformo kriminalnega pravosodja, eliminiranje razlik v zdravstvenem varstvu, reformo volilnega sistema in državljansko odgovornost.

Reagan uspešno prestal operacijo

14. 01. 2001 00.00

Nekdanji ameriški predsednik Ronald Reagan je uspešno prestal operacijo desnega kolka, ki si ga je zlomil med petkovim nerodnim padcem na svojem domu v Santa Monici. Zdravniki v bolnišnici St. John so Reaganu med uro trajajočim posegom vstavili vezno ploščico in vijake, na okrevanju pa naj bi ostal še najmanj deset dni. Reagan, ki je vodil ZDA med letoma 1981 in 1989, je po koncu svojega drugega mandata zbolel za Alzheimerjevo boleznijo zaradi katere mu močno peša spomin. V isti bolnišnici kjer so ga operirali, se zaradi kožnega raka zdravi tudi njegova najstarejša hčerka Maureen.

Clinton oddal zadnje poročilo

13. 01. 2001 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je kongresu podal svoje zadnje gospodarsko poročilo in ob tem opozoril, da bodo velike davčne olajšave, ki jih načrtuje njegov naslednik George Bush, skupaj z večjo porabo, ogrozile nadaljevanje najdaljšega obdobja gospodarske rasti v ameriški zgodovini. Clinton se je pohvalil, da so ZDA pod njegovim vodstvom dosegle neprimerljiv gospodarski napredek. Omenil je 22 milijonov novih delovnih mest in najnižjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih nekaj desetletjih, ki se v zadnjih mesecih giblje okrog 4 odstotkov.

Bush opravil dve imenovanji

12. 01. 2001 00.00

Na novinarski konferenci je novoizvoljeni predsednik ZDA George Bush mlajši predstavil novo ministrico za delo in trgovinskega predstavnika ZDA ter odgovarjal na vprašanja novinarjev glede nekaterih drugih spornih imenovanj. Nova kandidatka za ministrico za delo je tako postala soproga republikanskega senatorja Mitcha McConnella Elaine Chao, nov trgovinski predstavnik ZDA pa bo Robert Zoellick, pri čemer bo Bush ta položaj ohranil na kabinetni ravni.

Bush ostal brez ministrske kandidatke Chavezove

10. 01. 2001 00.00

Kandidatka za ministrico za delo v novi administraciji predsednika ZDA Georga W. Busha, Linda Chavez, je odstopila od nominacije, še preden je prišla na vrsto za zaslišanje pred pristojnim senatnim odborom. Ameriški sidnikati so bili od vsega začetka proti imenovanju, zaradi njenih konservativnih pogledov, pa ni bila pogodu niti demokratskim kongresnikom. Osnovni razlog za odstop od kandidature je bilo razkritje podatka, da je pred leti sprejela v svoj dom nezakonito priseljenko iz Gvatemale, ki naj bi ji pomagala pri hišnih opravilih, Chavezova pa naj bi ji za to dala "žepnino".

Upočasnjevanje ameriškega gospodarstva

08. 01. 2001 00.00

Časopis New York Times ugotavlja, da bo imelo morebitno nazadovanje ameriškega gospodarstva velik negativen vpliv na svetovno gospodarstvo, katerega so ZDA s svojim velikim povpraševanjem potegnile iz zadnje finančne krize. Ameriška centralna banka je nazadnje nenadno znižala obrestne mere oktobra 1998, da bi zaščitila domače gospodarstvo pred učinki ruske finančne krize kot posledice gospodarskega nazadovanja v Aziji. Po mnenju New York Timesa je predsednik Feda Alan Greenspan pretekli teden s podobno potezo poskušal preprečiti, da bi tokrat ZDA potegnile ostali svet v gospodarsko krizo.

Blair načrtuje obisk pri Bushu

07. 01. 2001 00.00

Britanski premier Tony Blair je v pogovoru za televizijsko hišo BBC dejal, da v prihodnjih mesecih načrtuje obisk v Združenih državah Amerike, med katerim naj bi se sestal z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Georgeom W. Bushem. Blair je še dejal, da v bližnji prihodnosti ne pričakuje Bushevega obiska v Veliki Britaniji.

Ubežniki še vedno na prostosti

07. 01. 2001 00.00

Ameriški policisti, zvezni in državni šerifi ter njihovi pomočniki s pomočjo psov, helikopterjev, cestnih blokad in očividcev še vedno iščejo sedmerico zapornikov, ki so pred mesecem dni pobegnili iz zapora Connaly med Dallasom in Austinom v Teksasu. Ubežniki so na božični večer oropali trgovino z orožjem in poleg orožja odnesli tudi večjo količino denarja. Med ropom so ubili policista. Policija je prepričana, da imajo ubežniki pomagače, ki jim dajejo zavetje.

Kongres potrdil Busha

07. 01. 2001 00.00

Podpredsednik Al Gore, demokratski kandidat za predsednika ZDA, je po uradni dolžnosti Georga W. Busha včeraj proglasil za zmagovalca predsedniških volitev. Ameriški kongres je na posebnem zasedanju tako tudi uradno potrdil republikanca Georgea W. Busha za zmagovalca ameriških predsedniških volitev avgusta lani. Dva meseca po volitvah sta oba domova kongresa po pričakovanjih potrdila glasovanje elektorskega kolidža, na katerem so delegati političnih strank v prestolnicah posameznih zveznih držav in okrožju Kolumbija 18. decembra Bushu (in podpredsedniškemu kandidatu Dicku Cheneyu) namenili zanesljivo večino 271 elektorskih glasov, Goreu (in Liebermanu) pa 266.

V ZDA bodo delili oblast

06. 01. 2001 00.00

Senatni voditelji ameriške Republikanske in Demokratske stranke so dosegli zgodovinski dogovor, v skladu s katerim si bodo zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50 sedežem do prihodnjih kongresnih volitev leta 2002 delili oblast. Obe stranki bosta imeli tako v senatnih odborih enako število predstavnikov, vendar bodo položaj predsednika v vseh odborih ohranili republikanci, ki bodo imeli s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem v senatu odločilni glas večine.

Shalikashvili priporočil podpis CTBT

06. 01. 2001 00.00

Nekdanji poveljnik generalštaba združenih poveljstev ameriške vojske general John Shalikashvili je v obsežni študiji, ki jo je eno leto oblikoval na prošnjo predsednika Billa Clintona, priporočil, da ZDA ratificirajo Sporazum o popolni prepovedi jedrskih poskusov (CTBT), ki so jo republikanci v senatu s tesnim izidom 51:48 zavrnili oktobra 1999.

Arafat pričakuje odgovor Washingtona

01. 01. 2001 00.00

Palestinski voditelj Jaser Arafat je po prihodu iz Kaira, kjer se je danes sestal z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubrakom, v Gazi dejal, da v naslednjih 24 urah od ameriške administracije pričakuje "podrobnosti" o kompromisnem mirovnem predlogu ameriškega predsednika Billa Clintona. Neki neimenovani visoki palestinski predstavnik pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da naj bi se Arafat drevi po telefonu pogovarjal s Clintonom, ki naj bi mu "odgovoril na vprašanja palestinske strani".

Novi spopadi na Bližnjem vzhodu

01. 01. 2001 00.00

Na Bližnjem vzhodu so Palestinci in Izraelci vstopili v novo leto z novimi vojaškimi spopadi, ki so še oddaljili prizadevanja ameriškega predsednika Billa Clintona, da bi končno vzpostavili mir na kriznih območjih.

Neurja na severovzhodu ZDA

31. 12. 2000 00.00

V soboto je severovzhod ZDA zajelo snežno neurje, ki je povzročilo nočno moro za vse potnike in mestne uslužbence , ki morajo skrbeti za nemoteno delovanje infrastrukture. Tako so v newyorškem Centralnem parku včeraj popoldne namerili več kot 30 centimetrov debelo snežno odejo, vsa tri glavna letališča - JFK, La Guardia in Newark - pa so bila zaprta zaradi snežnega viharja.

Gorova prednost pred Bushem

31. 12. 2000 00.00

Podpredsednik ZDA Al Gore je na volitvah 7. novembra dobil 539.947 glasov volilcev več kot njegov republikanski nasprotnik George Bush mlajši, ki bo kljub temu 20. januarja zaprisegel kot 43. predsednik ZDA.

Leto 2000 porazno za tehnološke delnice

30. 12. 2000 00.00

Ameriške borze so včeraj sklenile zadnji poslovni dan v letu 2000, ki je bilo mnogo slabše predvsem za tehnološke delnice, ki so leto poprej doživele nesluten razcvet. Industrijski indeks Dow Jones je včeraj v primerjavi s četrtkom izgubil 0,75 odstotka oziroma 81,91 točke in poslovno leto končal na vrednosti 10.786,85 točke. Na letni ravni je Dow Jones padel za 9,2 odstotka, kar je največji padec po odstotkih od leta 1981, ko je ta znašal 9,2 odstotka. Najslabše se je godilo tehnološkemu indeksu Nasdaq, ki so ga letos krepko stisnili kremplji "medveda". Nasdaq je na letni ravni izgubil na vrednosti 39,28 odstotka, kar je več od dosedanjega rekordnega upada leta 1974, ko je izgubil 35,1 odstotka. V nasprotju s poraznim letom 2000 je Nasdaq na primer leta 1999 doživel nesluten razcvet, saj je pridobil kar 85 odstotkov svoje vrednosti.

Znova zaostritev na Bližnjem vzhodu

29. 12. 2000 00.00

V eksploziji obcestne bombe sta bila ubita dva Izraelca, dva pa sta bila ranjena. S tem so se močno zmanjšale možnosti za vsakršno izraelsko-palestinsko dogovarjanje o miru.

Sneg prihaja z zahoda

29. 12. 2000 00.00

Zaradi močnega sneženja, ki je zajelo Veliko Britanijo, so se v državi danes zgodile številne prometne nesreče, slabo vreme pa je povzročilo tudi zamude v letalskem prometu. O sneženju so v noči na petek poročali iz severozahodne in jugovzhodne Anglije, pa tudi iz Škotske, medtem ko je ostale dele Velike Britanije prizadel hud mraz. Zaradi snega je bilo zaprtih več cest, britanski avtomobilski klub pa je voznike pozval, naj se, razen v nujnih primerih, ne vozijo z osebnimi avtomobili. Zaradi mraza je zamrznilo morje v nekaterih pristaniščih na severovzhodu Velike Britanije, zato so pomorski promet zmanjšali na minimum.

Bush pripravlja nova imenovanja

28. 12. 2000 00.00

Novoizvoljeni ameriški predsednik George W. Bush je novinarjem na Floridi, kjer preživlja božični dopust, dejal, da bo do konca tedna objavil še nekaj imen za kabinetne položaje v svoji novi administraciji. Med pomembnejšimi položaji, za katera Bush še ni objavil imen, so ministri za obrambo, izobraževanje, zdravstvo in socialo, energetiko, notranje zadeve, delo ter transport. Med temi je največja neznanka pomemben položaj ministra za obrambo, ki ga v demokratski administraciji Billa Clintona zaseda republikanec William Cohen. Že med povolilnim zapletom na Floridi se je govorilo, da je Bush pripravljen imenovati nekdanjega demokratskega senatorja iz Georgije Sama Nunna, vendar je ta delo v vladi odklonil.

Barakov kabinet preučeval Clintonove predloge

25. 12. 2000 00.00

Izraelski premier v odstopu Ehud Barak in člani kriznega kabineta so ponoči preučili predloge, ki jih je na bližnjevzhodnih pogajanjih minuli teden v ZDA predstavil ameriški predsednik Bill Clinton. Po poročanju izraelskega radia se je zunanji minister Šlomo Ben Ami zavzel, da bi izraelska stran sprejela Clintonove predloge. Tudi palestinski vodja Jaser Arafat naj bi bil predlogom naklonjen, je opozoril Ben Ami. Barak je po poročanju radia na sestanku kabineta izrazil zadržanost in dejal, da se Izrael ne bo prenaglil in slepo sprejel mirovni načrt, saj bi to utegnilo sprožiti usodni val nasilja in ogrozil enotnost Izraela.

Clinton za pomoč brezdomcem

24. 12. 2000 00.00

Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj v svojem zadnjem tedenskem nagovoru Američanom pred božičem napovedal odobritev posojil, vrednih več kot milijardo dolarjev, s katerimi bodo pomagali okrog 200.000 brezdomcem. "Vsi Američani niso pobrali sadov gospodarskega razcveta, zato bomo s tem ukrepom pomagali brezdomcem k novemu začetku, pomoč pa bo namenjena tudi delavskim družinam in tistim, ki si zaman prizadevajo kupiti svojo prvo hišo ali stanovanje," je dejal Clinton.

Bush opravil še štiri imenovanja

23. 12. 2000 00.00

Novoizvoljeni ameriški predsednik George Bush mlajši je v petek opravil še štiri imenovanja na visoke položaje v svoji prihajajoči administraciji ter republikanski stranki. Potem ko je guverner zvezne države Montane Mark Racicot zaradi pritiska konservativne struje med republikanci odstopil od kandidature, je Bush za pravosodnega ministra predlagal nekdanjega guvernerja Missourija Johna Ashcrofta. Republikansko guvernerko države New Jersey Christie Whitman je predlagal za vodjo Agencije za zaščito okolja (EPA). Podpredsednika farmacevtskega velikana Eli Lilly Corp Mitcha Danielsa je predlagal za direktorja Urada za upravo in proračun, guvernerja Virginije Jamesa Gilmorea pa za predsednika Nacionalnega odbora republikanske stranke.

Sodelovanje na področju varnosti

20. 12. 2000 00.00

Kanada in EU sta se na vrhunskem srečanju v Ottawi dogovorili o boljšem sodelovanju na področju varnosti in obrambe. Tako se bodo strokovnjaki Kanade in EU sestajali štirikrat letno na pogovorih, namenjenih predvsem evropski skupni varnostni in obrambni politiki. Obe strani sta se strinjali, da ustanovitev enote za hitro posredovanje ne bo zmanjšala vpliva zveze NATO.