ZDA; predsednik
Bush in Mori za gospodarsko okrevanje
20. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in japonski premier Joširo Mori sta po srečanju v Beli hiši v skupni izjavi za javnost potrdila trdne dvostranske odnose, pri čemer je po njunem mnenju ameriško-japonska zveza temelj miru in stabilnosti v azijsko-pacifiški regiji. Največ časa sta v pogovorih namenila gospodarskim temam, predvsem težavam, v katerem se je znašlo japonsko gospodarstvo, ter sodelovanju pri vzpodbujanju rasti v obeh državah in po svetu. Ameriški predsednik je japonskemu premieru tudi obljubil, da si bodo ZDA prizadevale za čimprejšnje sprejetje Japonske v stalno članstvo Varnostnega sveta ZN.
Siloviti spopadi na območju Tetova
19. 03. 2001 00.00
Na širšem območju Tetova že od zgodnjih jutranjih ur potekajo hudi spopadi med makedonsko policijo in albanskimi skrajneži. Po poročanju tamkajšnjih medijev makedonske sile silovito napadajo albanske skrajneže, slednji pa menjujejo položaje in napadajo z več strani. Boji naj bi se pomaknili na območje zahodno od Tetova. Albanski skrajneži naj bi v noči na ponedeljek osvojili hrib Kale. Spopadi v mestu, od koder se je izselila že večina civilnega prebivalstva, potekajo že šesti dan. Begunci iz Tetova, ki so jih začasno namestili v makedonskem glavnem mestu Skopje, so tudi za danes napovedali protestni shod pred poslopjem makedonske vlade.
Bush in Mori o gospodarstvu
19. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush bo danes v Beli hiši sprejel japonskega premiera Jošira Morija, ki je včeraj prispel na obisk v Washington. Bush in Mori se bosta pogovarjala predvsem o gospodarstvu in medsebojnih odnosih, za katere je Bush že med predsedniško kampanjo trdil, da jih je treba izboljšati. Ameriški predsednik se bo najverjetneje tudi uradno opravičil za nesrečno potopitev japonske ribiške ladje minuli mesec nedaleč od Havajev, pri čemer je umrlo devet potnikov in članov posadke.
Umik enot ZDA iz Bosne in Hercegovine
15. 03. 2001 00.00
Ameriška televizija CBS je poročala, da so ZDA izdelale načrt, po katerem bi za 80 odstotkov skrčile svoje vojaške sile v Bosni in Hercegovini, ki trenutno štejejo 4.400 vojakov. V skladu s tem načrtom bodo ameriške enote opustile vsakodnevno patruljiranje, kar bo prevzela civilna policija, vojska pa naj bi posredovala le v primeru izbruha spopadov. Glede 5.600 ameriških vojakov v silah KFOR na Kosovu pa naj za zdaj ne bi načrtovali sprememb. Bela hiša je sicer podvomila v točnost poročila CBS, vendar ga ni zanikala.
Novi sodniki haaškega sodišča
15. 03. 2001 00.00
Generalna skupščina OZN je sinoči izvolila oziroma potrdila 14 sodnikov Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (ICTY), ki bodo zamenjali kolege, ki se jim mandat izteče letos novembra. Med 14 izvoljenci je le ena ženska, Florence Mumba iz Namibije, kar je izzvalo kar nekaj protestov, vrstili pa so se tudi pozivi k ukinitvi ICTY. Prednjačil je predstavnik Rusije, ki je ponovil stališče svoje države, da je sodišče pristransko do Srbov in nasploh nepotrebno. Mehika se je odpovedala sodelovanju, ker je po njenem mnenju ICTY nepotreben instrument mednarodnega prava.
Prudential prevzema American General
13. 03. 2001 00.00
Britanska zavarovalna skupina Prudential namerava prevzeti družbo American General, ki se ukvarja s finančnimi storitvami. Vrednost prevzema znaša 28,6 milijarde eurov, kot so sporočili s sedeža britanske skupine v ponedeljek, pa namerava Prudential s prevzemom ameriške družbe razširiti svojo paleto finančnih storitev tudi na območje ZDA in Azije.
Rusija in Iran o orožju
13. 03. 2001 00.00
Rusija in Iran sta se zavezali, da bosta povečali trgovino s konvencionalnim orožjem in sodelovanje v zvezi z nuklearno energijo. Včerajšnji dogovor je bil sklenjen navkljub velikemu nasprotovanju, ki ga kaže ZDA proti zbliževanju Rusije in Irana. Prvi dogovor o sodelovanju po iranski islamski revoluciji leta 1979 sta podpisala iranski predsednik Hatami in ruski predsednik Vladimir Putin. V zvezi s povečanim sodelovanjem pri izgradnji nuklearnih virov energije je pričakovati, da se bo to po izgradnji iranske NE Bushehr še razširilo. Enako velja tudi za orožje. Iranski ambasador v Moskvi je pred kratkim izjavil, da bodo morda v naslednjih letih kupili do sedem milijard dolarjev orožja. Tako bi Iran postal glavni uvoznik ruskega orožja. Podrobnosti niso razkrili, vendar naj bi se Iran zanimal za nakup protiletalskih raket S-300, lovskih letal, helikopterjev, patruljnih čolnov in drugega orožja.
Nova veleposlanika ZDA v ZN in Veliki Britaniji
07. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je uradno nominiral upokojenega diplomata Johna Negroponteja na položaj veleposlanika ZDA v ZN. "John Negroponte bo med najpomembnejšimi člani zunanjepolitične ekipe v moji administraciji, pri čemer si bo prizadeval za uresničitev naše vizije ZN kot organizacije, ki se je sposobna soočati z izzivi 21. stoletja in obenem služiti interesom držav članic," je v izjavi zapisal Bush ter obenem obljubil, da bo njegova administracija pri izgradnji trdnih odnosov z ZN tesno sodelovala s kongresom. John Negroponte bo na položaju veleposlanika ZDA v ZN nasledil Richarda Holbrooka, ki se je sicer že pred časom umaknil s položaja.
Tomac z veleposlanikoma ZDA o razmerah v BiH
06. 03. 2001 00.00
Podpredsednik hrvaškega sabora in predsednik odbora sabora za zunanjo politiko Zdravko Tomac se je danes v Zagrebu z veleposlanikom ZDA na Hrvaškem Lawrencom Rossinom in veleposlanikom ZDA v BiH Thomasom Millerjem pogovarjal o razmerah v BiH, potem ko je Hrvaški narodni zbor v soboto v Mostarju razglasil hrvaško samoupravo v BiH.
Cheney o politiki do Iraka
05. 03. 2001 00.00
Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v pogovoru za televizijo CNN dejal, da bo predsednik George Bush kmalu pojasnil politiko ZDA do Iraka. "V ne preveč oddaljeni prihodnosti bomo sposobni razjasniti kaj je to, kar upamo, da lahko dosežemo v zvezi z Irakom," je dejal Cheney in s tem posredno potrdil, da ZDA nimajo jasne politike do Iraka. Cheney je potožil, da je nova administracija od nekdanje ameriške vlade glede Iraka nasledila zmešnjavo.
Streljanje na ameriški srednji šoli
05. 03. 2001 00.00
V Kalifornijski srednji šoli v predmestju San Diega je dijak prvega letnika ubil dve, ranil pa trinajst oseb, večinoma dijakov. Dijaka so identificirali kot Charlesa Andrewa Williamsa, tožilec pa je že napovedal, da bodo fanta obtožili kot odraslega. Po podatkih prič naj bi Williams streljal na sošolce povsem naključno in med tem štirikrat napolnil revolver.
Krst letalonosilke Ronald Reagan
05. 03. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je v virginijski ladjedelnici Newport News prisostvoval krstu letalonosilke, ki bo nosila ime 40. predsednika ZDA Ronalda Reagana. Steklenico šampanjca je ob boku letalonosilke razbila Reaganova soproga Nancy, ob strani pa so ji stali Bush s soprogo Lauro ter ladjar William Fricks. Letalonosilka Ronald Reagan, ki bo predana namenu komaj leta 2003, je predzadnja iz razreda Nimitz in prva, ki nosi ime še živeče osebe.
VS o pogovorih z Iračani
01. 03. 2001 00.00
Generalni sekretar ZN Kofi Annan je sinoči za zaprtimi vrati seznanil članice Varnostnega sveta ZN o pogovorih z visoko iraško delegacijo v New Yorku. Novinarjem je po pogovorih povedal, da so bili ocenjeni pozitivno, kljub temu pa rešitve zastoja iraškega vprašanja ni moč pričakovati v bližnji prihodnosti. Irak je zavzel nepopustljivo stališče glede možnosti vstopa mednarodnih inšpektorjev v državo, ZDA pa se še niso izjasnile o napovedani novi politiki do Iraka. Na pogovorih med generalnim sekretarjem in iraško delegacijo pod vodstvom zunanjega ministra Mohameda Saida al Sahafa je na Annanovi strani sodeloval tudi njegov pomočnik za politične zadeve, nekdanji slovenski veleposlanik v VS Danilo Tuerk.
Wilander trenira Safina
26. 02. 2001 00.00
Nekdanji švedski teniški zvezdnik Mats Wilander je novi trener ruskega tenisača Marata Safina, lanskega zmagovalca odprtega prvenstva ZDA. "Pogodba še ni podpisana, kljub temu pa se njuno sodelovanje začenja prihodnji teden," je povedal predsednik ruske teniške zveze Čamil Tarpišev.
195144ukanović na obisku v Belgiji
26. 02. 2001 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović, ki je danes začel dvodnevni obisk v Belgiji, je v govoru v Centru za študije evropske politike v Bruslju menil, da bi morale ZDA in Evropska unija podpreti neodvisnost Črne gore, saj naj bi to prispevalo k stabilnosti na Balkanu.
Slovesnost ob obletnici zmage v zalivski vojni
26. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je na današnji slovesnosti ob 10. obletnici zmage zavezniških sil v zalivski vojni, ki so jo pripravili v Kuvajtu, poudaril, da bo kljub iraškemu voditelju Sadamu Huseinu na območju zaživela in uspevala svoboda. Poleg Powella, ki je bil v času zalivske vojne načelnik združenega poveljstva ameriške vojske, sta se slovesnosti udeležila tudi nekdanji ameriški predsednik George Bush st. in Norman Schwartzkopf, ki je bil poveljnik ameriških sil v zalivski vojni. Ameriški predstavniki so se tudi poklonili spominu na kakih 300 ameriških žrtev vojne.
Microsoft na prizivnem sodišču
26. 02. 2001 00.00
Zvezno prizivno sodišče v Washingtonu bo danes začelo z dvodnevnimi zaslišanji v prizivu računalniškega velikana Microsoft proti odločitvi zveznega sodnika Thomasa Penfielda Jacksona, ki je 7. junija lani ukazal razbiti podjetje na dva dela. Jackson je odločitev sprejel po tožbi, ki so jo zaradi kršenja več kot sto let stare protimonopolne zakonodaje proti Microsoftu vložili zvezno pravosodno ministrstvo in 19 zveznih držav. Microsoft je morda računal, da bo s prihodom novega predsednika v Washington zavladalo zanj ugodnejše ozračje, vendar glede na pravno ekipo, ki bo zagovarjala vladna stališča, ne more računati na podporo konservativnega tabora. Med najbolj znanimi pravnimi svetniki vlade sta namreč nekdanji "preganjalec" predsednika Billa Clintona Ken Starr ter nekdanji kandidat za sodnika vrhovnega sodišča ZDA Robert Bork.
Powell poziva k ustavitvi nasilja
25. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je v Ramali Izraelce in Palestince znova pozval k ustavitvi nasilja na palestinskih ozemljih. Po s rečanju s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom je ponovil, da ostajajo ZDA zavezane k miru na Bližnjem vzhodu, ob tem pa poudaril, da si "Washington ne more želeti miru bolj kot vpletene strani same". Arafat pa je zahteval obnovo pogajanj z Izraelom na podlagi doslej doseženih dogovorov. "Zavzemamo se za obnovo mirovnih pogajanj na točkah, kjer so se ustavila," je pojasnil.
Bush in Blair potrdila posebne odnose
24. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush in njegov gost, britanski premier Tony Blair, sta po prvem srečanju v Camp Davidu na novinarski konferenci potrdila posebne odnose, ki veljajo med njunima državama in obljubila, da bodo taki ostali še naprej, ne glede na ideološke razlike med voditeljema. Kljub vidnemu navdušenju, ki sta ga izžarevala oba, pa Bush od Blaira ni dobil jasnega zagotovila, da bo Velika Britanija podprla ameriški načrt protiraketne obrambe (NMD). Bush je med novinarsko konferenco tudi potrdil, da je dobil od Kitajske odgovor na prošnjo o pojasnilu svoje vpletenosti v Iraku. Po Bushevih besedah naj bi Kitajska zagotovila, da bo preverila poročila in "zadeve popravila".
Bush opozarja Sadama Huseina
23. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George W. Bush je na včerajšnji novinarski konferenci v Beli hiši iraškega predsednika Sadama Huseina opozoril, da ZDA ne bodo dopustile, da Irak razvija orožje za množično uničenje ali da ustrahuje svoje sosede. Bush je tokrat prvič jasno in glasno priznal, da ameriško-britansko bombardiranje Iraka pretekli teden ni bila rutinska zadeva, ampak predvsem sporočilo predsedniku Sadamu Huseinu, da bodo ZDA v tej regiji vodile aktivno politiko.
Rich svoje podjetje prodal ruski družbi
21. 02. 2001 00.00
Ameriški poslovnež Marc Rich, ki ga je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton tik pred iztekom svojega mandata pomilostil, to pa je sprožilo buren odziv ameriške javnosti in političnih krogov, je svoje podjetje MRI (Marc Rich Investment) prodal ruski družbi Crown Resources, sta podjetji danes sporočili v skupnem sporočilu za javnost. Cena, po kateri je Rich prodal svoje podjetje, ni znana.
Največji ameriški predsedniki
20. 02. 2001 00.00
Američani na vprašanje, kdo je po njihovem mnenju največji predsednik ZDA, v anketah največkrat navedejo ime Ronalda Reagana, Johna F. Kennedyja in Abrahama Lincolna. Trem "največjim" sledijo Bill Clinton, Franklin Roosevelt, Henry Truman, George Washington in Jimmy Carter, je pokazala anketa inštituta Galup. Sicer pa se v anketi pojavljajo tudi sedanji predsednik George W. Bush, Theodore Roosevelt, Richard Nixon in Dwight Eisenhover. V februarski anketi je največ, kar 18 odstotkov vprašanih, za največjega predsednika ZDA imenovalo Ronalda Reagana, Kennedyja je navedlo 16, Lincolna pa 14 odstotkov vprašanih. V isti anketi pred letom dni sta bila največkrat omenjena Kennedy in Lincoln, sledila pa sta jima Reagan in Franklin Roosevelt. Na vprašanje, ali bi ž eleli na predsedniškem položaju videti Georga Washingtona ali Abrahama Lincolna, se je šest od desetih vprašanih odločilo za Lincolna, trije od desetih Američanov pa za Washingtona.
Rusija in Kitajska proti protiraketnemu ščitu
20. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z generalnim sekretarjem zveze NATO Georgeom Robertsonom znova izrazil nasprotovanje Moskve širitvi Severnoatlantskega zavezništva na Vzhod, predlagal pa je tudi oblikovanje evropskega sistema protiraketne obrambe, ki bi bil nekakšna konkurenca ameriškemu protiraketnemu ščitu. Robertson pa je dejal, da mora biti prednostna naloga zveze NATO in Rusije izgradnja odnosa, ki bo temeljilo na zaupanju in odprtosti in bo odporno na krize. Putin je poudaril, da širitve zveze NATO proti ruskim mejam ni mogoče videti drugače kot grožnjo Rusiji. Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov pa je po srečanju z Robertsonom širitev zveze NATO celo primerjal s Hitlerjevo priključitvijo Avstrije Nemčiji leta 1938.
Aretirali polbrata Billa Clintona
19. 02. 2001 00.00
Policija v kraju Hermosa Beach nedaleč od Los Angelesa v Kaliforniji je aretirala mlajšega polbrata nekdanjega predsednika Bill Clintona Rogerja Clintona, ker je vozil pod vplivom alkohola. Policijska patrulja je opazila, da se vozilo s katerim je upravljal Clinton malce čudno vede. Ko je prevozil nekaj stop znakov, neprekinjenih črt na sredini vozišča in zadel nekaj robnikov, so ga zaustavili ter odredili test. Potem ko mu ni uspelo dovolj dolgo obdržati ravnotežja so ga aretirali in v zaporu odredili še "pihanje". Alkotest je pozelenel čez zgornjo določeno mejo 0,8 promila.
Protesti proti napadom
18. 02. 2001 00.00
V Bagdadu se je danes zbralo več tisoč ljudi, ki so izrazili nezadovoljstvo zaradi petkovih bombnih napadov na Bagdad, v katerih sta po uradnih podatkih umrli dve osebi, več kot 20 pa je bilo ranjenih. Tako je v južnem delu iraške prestolnice proti napadom protestiralo približno 3000 ljudi , medtem ko se je v središču Bagdada zbralo 5000 ljudi, ki so izrazili nasprotovanje ameriškemu predsedniku Gerorgu Bushu in podporo iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu. V podporo Iraku se je danes zbralo tudi skoraj tisoč ljudi v Gazi. "Sadam, udari po Tel Avivu," so vzklikali protestniki, ki so se zbrali na ulicah Beit Hanuna na severu Gaze.
Clinton ima težave s selitvijo
17. 02. 2001 00.00
Dokler se ne končajo pogajanja med lastnikom poslovne zgradbe in mestom New York, bo nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton še nekaj časa brez novih pisarniških prostorov v newyorškem Harlemu. Mesto je najemnik pisarniških prostorov v 14. nadstropju poslovne stavbe, do katerih pelje tudi zasebno dvigalo, trenutno pa jih zaseda mestna agencija, ki se ukvarja s preiskovanjem primerov zlorabe otrok. Župan New Yorka Rudolph Giuliani je že zavrnil kritike, da namerno ovira Clintonovo preselitev v Harlem in zatrdil, da je potrebno prej postoriti marsikaj.
Za Busha je napad rutinski
17. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je sinočnje ameriško-britanske letalske napade v bližini Bagdada označil za rutinske. Na novinarski konferenci je pojasnil, da je bil vzrok za napad, v katerem je bilo ubitih najmanj pet ljudi, zaščita območja prepovedi poletov iraških letal. Bush je odobril napade na iraške komunikacijske in nadzorne točke na severnem delu območja prepovedi poletov, odločitev o napadu pa je sprejel po posvetovanju s poveljniki na kopnem.
Žižić o sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 02. 2001 00.00
Predsednik jugoslovanske vlade Zoran Žižić je danes izjavil, da je sodelovanje ZRJ s haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v nacionalnem interesu ZRJ. Tako naj bi kmalu oblikovali delovno skupino, ki bo pristojna za sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem. Po Žižićevih ocenah delovna skupina z delom ne bo končala pred junijem.
Osem mrtvih v napadu
14. 02. 2001 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je med današnjim obiskom v Turčiji v zvezi z napadom na izraelski avtobusni postaji v bližini Tel Aviva zatrdil, da je šlo po dosedanjih podatkih za nesrečo in ne za napad na izraelske vojake in civiliste. V incidentu je umrlo osem izraelskih vojakov in civilistov, 20 pa je bilo ranjenih. Po Arafatovih trditvah namreč Palestinci nasprotujejo ubijanju ljudi. Izrael pa je Arafatu pripisal odgovornost za incident.
Bush napovedal posodobitev vojske
14. 02. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je med obiskom mornariškega oporišča v Norfolku, ki je hkrati tudi edino oporišče zveze NATO na ameriških tleh, napovedal modernizacijo oboroženih sil ZDA, da bi bile te sposobne zoperstaviti se izivom sodobnega časa. Bush je izrazil odločenost za modernizacijo vojske, čeprav se zaveda, da bo ta zahtevala odpravo številnih programov, ki jih podpirajo tako generali kot kongresniki. Slednji predvsem zaradi tega, ker oborožitvena industrija, čeprav nepotrebna, nudi zaposlitev njihovim volilcem.