Zgodovinski
Dosegli dogovor o nasledstvu
27. 05. 2001 00.00
Tako mednarodno pogajalski posrednik sir Arthur Watts kot predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Wolfgang Petritch, ki je bil tokrat navzoč pri pogajanjih, sta 25. maj, nekdanji dan mladosti, označila za zgodovinski. Arthur Watts je dejal: "To je prvi sporazum vseh petih držav po razpadu nekdanje skupne države. Gre za pomemben korak, ki vodi k izboljšanju medsebojnih odnosov."
Granić v Sloveniji
24. 05. 2001 00.00
Na povabilo predsednika komisije državnega zbora za evropske zadeve Lojzeta Peterleta se na obisku v Sloveniji mudi predsednik odbora za evropske integracije hrvaškega sabora Mate Granić. Ko je govoril o odnosih med državama, je nekdanji hrvaški zunanji minister dejal, da bi lahko vsa odprta vprašanja rešili s pogajanji. Mednarodna arbitraža pa naj bi bila le skrajna rešitev.
Knjiga Jurijevih karikatur
22. 05. 2001 00.00
Skupni založniški podvig izobraževalnega založništva DZS in Dnevnika, knjiga Na dvoru prinaša 141 izbranih karikatur Franca Jurija, ki, kot pravi v uvodu, kljub svojemu pestremu diplomatskemu urniku v zadnjih osmih letih ni opustil izražanja s politično karikaturo. Karikature, v večini že objavljene v dnevniku Dnevnik, želijo "osvežiti zgodovinski spomin tistih, ki stvari poznajo, a jih tudi neizbežno sproti pozabljajo, in osveščati tiste, ki časopisov ne berejo, ker pazijo na zdravje". Ob izidu knjige Na dvoru bodo v pritličju Kresije na Stritarjevi 1 v Ljubljani jutri, 23. maja, ob 19.30 odprli razstavo Jurijevih satiričnih domislic, objavljenih v knjigi.
Drnovšek v Cernobbiu o reformi EU
19. 05. 2001 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek je danes v okviru mednarodne konference Aspen European Dialogue v italijanskem Cernobbiu nastopil na razpravi, ki je bila posvečena vprašanju evropskega vladanja in institucionalni reformi unije. V svojem nastopu je Drnovšek med drugim poudaril, da je Slovenija zadovoljna z rezultati decembrskega vrha v Nici, ki zagotavljajo nadaljnjo širitev unije, in obenem izrazil željo po večji transparentnosti pri sprejemanju odločitev v EU.
Papež molil na Golanski planoti
07. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je tretji dan obiska v Siriji na Golanski planoti, enem izmed žarišč spora na Bližnjem vzhodu, molil za mir. Papež je v ruševinah grške pravoslavne cerkve v mestu Kuneitra prebivalstvo območja pozval, naj "zruši zidove sovraštva in razkola". Po več desetletjih vojne in sovražnosti je po papeževih besedah sedaj potrebno zgraditi "svet pravičnosti in solidarnosti". Mesto je bilo med izraelsko zasedbo med letoma 1967 in 1974 popolnoma uničeno, sirska oblast pa se je odločila, da mesto v spomin na agresijo pusti porušeno.
Papež obiskal mošejo
06. 05. 2001 00.00
Drugi dan obiska v Siriji je papež Janez Pavel drugi kot prvi papež v zgodovini obiskal mošejo. V Omajdanovi mošeji v Damasku se je sestal z muslimanskimi verskimi voditelji in si ogledal relikvije Janeza Krstnika. Pred tem je na osrednjem stadionu daroval mašo pred okoli 40.000 verniki.
Papež prispel v Sirijo
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II. je v okviru romanja po poteh Svetega Pavla danes iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo. Na letališču so ga pozdravili sirski predsednik Bašar Asad in drugi visoki predstavniki. Sveti oče se je ob izstopu iz letala opiral na palico in ni izgledal najbolje. Sicer bo Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini stopil v mošejo, in sicer v Omajadovo mošejo v Damasku, kjer si bo ogledal relikvije svetega Janeza Krstnika in se sestal z muslimanskimi verskimi voditelji.
Papež pozval k resničnemu miru
05. 05. 2001 00.00
Papež Janez Pavel II., ki je danes v okviru romanja po poteh Svetega Pavla iz Grčije prispel na štiridnevni obisk v Sirijo, je med sprejemom na letališču v Damasku pozval k "resničnemu miru" na Bližnjem vzhodu in se zavzel za "nov način razumevanja in spoštovanja med narodi" tega območja. Sirski predsednik Bašar Asad, ki je skupaj z drugimi visoki državnimi in verskimi predstavniki pričakal papeža, pa je poglavarja rimokatoliške cerkve zaprosil za podporo Siriji, Libanonu in Palestincem pred izraelskim zatiranjem. Sirija je dežela, kjer je apostol Pavel na poti v Damask sprejel krščansko vero. Danes je v Siriji med sedemnajstimi milijoni prebivalcev okoli dva milijona kristjanov.
Tito že v postaji
30. 04. 2001 00.00
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-32 se je ob 9.57 in 49 sekund po srednjeevropskem času združila z Mednarodno vesoljsko postajo. Združitev je potekala samodejno, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (COP) v Koroljovu pri Moskvi. Dogodek sta v živo prenašali televizijski družbi CNN in Sky. Videti je bilo, kako se je ladja približala in nato združila z v Rusiji izdelanim ameriškim modulom Zarja. Po odprtju lopute ob 11.31 po srednjeevropskem času je v postajo najprej vstopil poveljnik Sojuza TM-32 Talgat Musabajev, za njim pa je hitro zaplaval še prvi vesoljski turist Dennis Tito. Sledil mu je ladijski inženir Jurij Baturin.
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija praznuje dan upora proti okupatorju. Predsednik Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je ob prazniku, ki obeležuje 60 let ustanovitve osvobodilne fronte in 10-letnico slovenske državnosti, za 24 ur povedal: "Presoja pomena teh dveh dogodkov s primerne časovne oddaljenosti samo potrjujeta njuno skupno sporočilnost, ki vsebuje tako program osvobodilne fronte, sprejet v surovem času tuje okupacije, kot program naše državne osamosvojitve, ki je sledila očitni nemoči nekdanje skupne države, da bi uspešno reševala odnose med njenimi konstitutivnimi deli na demokratičnih in enakopravnih temeljih."
Dan upora proti okupatorju
27. 04. 2001 00.00
Slovenija danes praznuje Dan upora proti okupatorju, ki ga letos zaznamuje tudi 60-letnica ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Dopoldne sta se pričeli osrednji slovesnosti v Novi Gorici in Jelenovem žlebu, kjer so obeležili tudi 58-letnico zmage Cankarjeve in Gubčeve brigade nad italijanskim bataljonom Macerata.
Nasa predstavila revolucionarno letalo
19. 04. 2001 00.00
Ameriški vesoljski znanstveniki so v kalifornijski puščavi v letalski bazi Edwards predstavili revolucionarno letalo, ki so ga označili za podoben zgodovinski prelom v letalstvu kot je bil prvi polet bratov Wright. Letalo naj bi pot od vzhodne do zahodne obale ZDA premerilo v pičle pol ure, za gorivo pa bo uporabljalo kisik, ki ga bo črpalo neposredno iz zraka. Znanstveniki so prikazali sicer le mali črni prototip letala imenovanega X-43A, ki pa naj bi letel sedemkrat hitreje od zvoka –
Evropski ministri o kulturni dediščini
06. 04. 2001 00.00
Če hoče Svet Evrope (SE) uspešno uresničiti cilj graditve enotne Evrope, bo moral pozorno prisluhniti sporočilu, ki ga prinaša kulturna dediščina, pa tudi razlagam o tej dediščini in njeni uporabi. Kulturo in dediščino je treba razlagati tako, da postaneta sredstvi za preprečevanje sporov in za medkulturni dialog, je ob začetku 5. evropske konference ministrov, odgovornih za kulturno dediščino, v Portorožu povedal namestnik generalnega sekretarja SE, ki pokriva področje kulture in dediščine, Hans Christian Krueger. Ministrska konferenca se bo končala jutri s sprejetjem dokumentov, katerih predloge je že obravnaval Odbor za kulturno dediščino SE.
Začetek muzejske pomladi
30. 03. 2001 00.00
Pokrajina, narava, mesto in vesolje so rdeča nit pomladi 2001 v francoskih muzejih. Po vsej Franciji bodo lahko obiskovalci brezplačno obiskali 850 muzejev. Od lanskega leta v prireditvi "pomlad v muzejih" sodeluje tudi kakih 100 muzejev iz drugih evropskih držav, pa tudi iz Rusije in z Islandije. Večina francoskih muzejev je pripravila tematske razstave. Center Jean-Moulin v Bordeauxu bo predstavil svet koncentracijskih taborišč, švicarski industrijski muzej v Traversu se ukvarja s podzemnim svetom, naravoslovni zgodovinski muzej v Nantesu pa z vesoljem. V muzeji lepih umetnosti v Lyonu bodo pripravili razstavo impresionistične krajine francoskega slikarja in grafika Camilla Pissarra.
Nizek redni dnevni promet
22. 03. 2001 00.00
Danes se je pokazala še ena slabost, zaradi katere se tuji investitorji na daleč izogibajo Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Ta slabost je velika nelikvidnost, tako je bilo danes sklenjeno za 352 milijonov SIT prometa, če pa od tega oštejemo še aplikacije in posle s svežnji dobimo 241 milijonov SIT prometa, kar za tujega investitorja vsekakor ni vredno zanimanja.
Zavel je pomladni veter
19. 03. 2001 00.00
Pomlad je zavela v krajih med Sočo, Savo, Dravo, Muro in Donavo. To pa ni ostalo brez vpliva na visoko politiko v prestolnicah Dunaj in Ljubljana. Zatorej je tudi obisk predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška ob koncu tedna na Ballhausplatzu potekal v izredno prijateljskem ozračju, v današnji izdaji o obisku slovenskega premiera v avstrijski prestolnici uvodoma piše dopisnik nemškega dnevnika Frankfurter Allgemeine Zeitung na Dunaju Reinhard Olt.
Odkrili spomenik padlim v NOB
11. 03. 2001 00.00
V Trstu so danes odkrili spomenik padlim v NOB iz tržaških predmestij Škedenj, Sv. Ana in Kolonkovec. Gre za prvi spomenik padlim na območju Trsta, nanj pa so domačini, zlasti tržaški Slovenci, čakali več desetletij. V ta namen so oblikovali odbor za postavitev spomenika, ki je z nastopom levo-sredinske občinske uprave Riccarda Illyja naletel na pripravljenost tržaških občinskih krogov, da se spomenik končno postavi. Spomenik stoji blizu osrednjega tržaškega pokopališča, ki ga je dala na razpolago tržaška občina, stroške za gradnjo pa so pokrili predvsem z nabiralno akcijo, ki že več let poteka med tržaškimi Slovenci.
Putin prispel v Vietnam
28. 02. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes prispel na dvodnevni uradni obisk v Vietnam. Gre za prvi obisk kakega ruskega voditelja v tej državi. Putina sta na letališču v Hanoiju sprejela vietnamski zunanji minister Nguyen Dy Nien in minister za načrtovanje in investicije Tran Xuan Gia. Ruski predsednik, ki je v Vietnam prispel iz Južne Koreje, ob prihodu ni dajal izjav.
Peti koridor po kompromisnem predlogu
23. 02. 2001 00.00
Minister za promet Jakob Presečnik in italijanski minister za promet in pomorstvo Pier Luigi Bersani sta danes v Trstu podpisala dogovor, ki določa okviren potek trase železniške hitre proge za velike hitrosti in zmogljivosti Benetke-Trst-Ljubljana in njeno gradnjo do leta 2015. Po šestih letih razhajajočih slovenskih in italijanskih mnenj o poteku železniške povezave Slovenije z Italijo v sklopu petega transportnega koridorja so strokovne službe obeh ministrstev za promet in železniških družb v dobrem mesecu oblikovale kompromisen predlog t.i. varianto M, ki določa priključitev trase med Ljubljano in Trstom na polovici drugega železniškega tira Koper-Divača. Ministra sta poudarila, da je v načrtih upoštevana tudi priključitev Goriške na hitro progo.
ZDA bodo plačale dolg ZN
08. 02. 2001 00.00
Ameriški senat je s podporo predsednika odbora za mednarodne odnose, republikanca Jesseja Helmsa iz Severne Karoline, soglasno odobril plačilo 582 milijonov dolarjev dolga za redni proračun Združenih narodov. Helms je takšno odločitev podprl potem, ko je nekdanjemu veleposlaniku ZDA v ZN Richardu Holbrooku lani decembra uspelo doseči zgodovinski dogovor o zmanjšanju deleža ameriških prispevkov v redni proračun in proračun za mirovne operacije. Ameriški dolgovi do ZN so se začeli nabirati leta 1994, ko se je začela kongresna blokada in pogojevanje plačil z zmanjšanjem prispevkov ZDA ter reformami Svetovne organizacije. Omenjena vsota predstavlja le del celotnega ameriškega dolga, nedvomno pa jih bodo v New Yorku z veseljem sprejeli. Proračunski urad ZN sicer ameriški dolg ocenjuje na 1,3 milijarde dolarjev, vendar so senatorji izračunali, da priznavajo le 926 milijonov. O tej vsoti sta se s pogajanji sporazumela Jesse Helms in demokratski senator v odboru za mednarodne odnose Joseph Biden. Holbrooke je večino svojega mandata v ZN namenil izboljšanju odnosov med senatom in ZN, v ta namen pa je priredil tudi več medsebojnih obiskov. Po vmesnem dogovoru so ZDA v začetku lanskega leta plačale 100 milijonov dolarjev, preostali del pa je bil pogojen z zmanjšanjem ameriškega deleža.
Zaščitni ukrepi za Machu Picchu
11. 01. 2001 00.00
Perujske oblasti so sprejele vrsto zaščitnih ukrepov za omejitev obiska največje perujske turistične zanimivosti Machu Picchu. Legendarno zadnje pribežališče Inkov visoko v gorah iz leta v leto obiskuje več turistov, lani že 370.000. Približno petina turistov se do Machu Piccha odpravi peš po zgodovinski oskrbovalni inkovski poti, v sezoni tudi do 1500 na dan. Oblasti so dnevno število pohodnikov od začetka leta omejile na 500, obisk je možen le v vodenih skupinah z največ40 obiskovalci, ceno ogleda pa so zvišali s 17 na 50 dolarjev.
Kitajska vesoljska ladja v vesolju
10. 01. 2001 00.00
Kitajska je v sredo ob 1.00 po pekinškem času na kozmodromu Jiuquan na severozahodu Kitajske izstrelila drugo vesoljsko ladjo brez posadke, Shenzhou 2. Nosilna raketa je po desetih minutah v načrtovano orbito okoli Zemlje utirila vesoljsko ladjo v kateri so številne poskusne živali. Na fotografiji nočne izstrelitve je mogoče prepoznati nosilno raketo Changzheng 2F oziroma Chang Zheng 2F (Dolgi pohod 2F ali s kratico CZ-2F), opremljeno z reševalno raketo za rešitev odseka vesoljske ladje v katerem bo v prihodnosti posadka. Reševalno raketo je mogoče uporabiti v primeru neuspešne izstrelitve in tako rešiti vesoljce.
V ZDA bodo delili oblast
06. 01. 2001 00.00
Senatni voditelji ameriške Republikanske in Demokratske stranke so dosegli zgodovinski dogovor, v skladu s katerim si bodo zaradi razdeljenosti senata na 50 proti 50 sedežem do prihodnjih kongresnih volitev leta 2002 delili oblast. Obe stranki bosta imeli tako v senatnih odborih enako število predstavnikov, vendar bodo položaj predsednika v vseh odborih ohranili republikanci, ki bodo imeli s podpredsednikom ZDA Richardom Cheneyjem v senatu odločilni glas večine.
MOK namenil denar za razvoj športa
02. 01. 2001 00.00
Mednarodni olimpijski komite je povišal vsoto, ki jo namenja razvoju športa kar za 75 odstotkov in v prihodnjih štirih letih namenil skladu Olimpijske solidarnosti kar 460 milijonov mark. Predsednik MOK Juan Antonio Samaranch je ob tem poudaril, da gre za zgodovinski korak in da ne gre za naključje, saj je večji sklad posledica zvišanja cene za prodajo televizijskih pravic in večje kakovosti nastopov na olimpijskih igrah, ki so tudi posledica tega sklada.
Enajsterica z novim letom dvanajsterica
28. 12. 2000 00.00
S 1. januarjem 2001 bo evro kot dvanajsta članica Evropske unije uvedla Grčija, ki je pred dvema letoma izven območja skupne valute kot edina država petnajsterice ostala zaradi neizpolnjevanja strogih konvergenčnih kriterijev. Po lastni volji še naprej evra ne uvajajo Finska, Velika Britanija in Švedska.
Vouk opozarja na odločbo
12. 12. 2000 00.00
Narodni svet koroških Slovencev je danes v Celovcu priredil novinarsko konferenco, na kateri je Rudi Vouk kot vlagatelj pritožbe predstavil posledice najnovejše odločitve avstrijskega ustavnega sodišča, ki je razsodilo, da je uredba avstrijske vlade, ki zadeva sodišča, upravne oblasti in druge urade, kjer je slovenščina dovoljena kot dodatni uradni jezik, protiustavna. Iz omenjene uredbe je izključena občina Dobrla vas, kar pa po mnenju ustavnega sodišča ni v skladu s tretjo točko 7. člena Avstrijske državne pogodbe (ASDP).
Razstava o samostanu Sankt Gallen
11. 12. 2000 00.00
Arhitekturni muzej Ljubljana in veleposlaništvo Švice v Sloveniji s sedežem v Budimpešti sta v Jakopičevi galeriji odprla razstavo Samostan Sankt Gallen - Središče kultur, ki jo je pripravil Arhiv samostana Sankt Gallen v sodelovanju s Pro Helvetia, švicarskim skladom za kulturo. Razstava je potovalna in je obkrožila mesta vse od Rima do Damaska, v Ljubljano pa je prišla iz Zagreba, je povedal ravnatelj Arhitekturnega muzeja Peter Krečič in še dodal, da omenjena razstava odpira vrata tudi krepitvi odnosov med državama. Razstava Samostan Sankt Gallen - središče kulture bo na ogled do 9. januarja prihodnje leto.
UNESCO razširil seznam
30. 11. 2000 00.00
Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) je na seznam zaščitene kulturne in naravne dediščine uvrstila 61 novih krajev iz 39 držav. Med drugim so poslej zaščiteni Verona, mesto Romea in Julije, zgodovinski center v Brugesu v Belgiji, del doline reke Loare v Franciji, zgodovinsko središče Arequipa v Peruju, otok Saint
Izid nove knjige pri Goriški Mohorjevi družbi
29. 11. 2000 00.00
Pri Goriški Mohorjevi družbi je včeraj izšla knjiga Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju, ki jo Goriška Mohorjeva družba izdaja ob tisočletnici prve dokumentirane omembe mesta Gorice, ki bo prihodnje leto. Knjiga ponuja pregled likovne umetnosti slovenskih ustvarjalcev na Goriškem in v Posočju na obeh straneh meje, izšla pa je tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.
Clinton sklenil obisk v Vietnamu
19. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes sklenil zgodovinski obisk v Vietnamu, kjer se je mudil kot prvi ameriški predsednik po koncu vietnamske vojne. Zadnji ameriški predsednik, ki je bil na obisku v tej državi, je bil Richard Nixon leta 1969, ko je bila vietnamska vojna na višku. Ob slovesu je dejal, da so leta sovražnih odnosov med državama mimo. Vietnamske poslovneže je pozval k bolj odprtemu gospodarstvu in razvijanju pravne države. "Nihče ne sme vietnamskemu ljudstvu odreči pravice do boljšega življenja," je v nekdanjem Saigonu, ki predstavlja simbol ameriškega vojaškega poloma v vietnamski vojni, dejal Clinton.