Zgodovinski
V Veliki Britaniji uvedli minimalno plačo
01. 04. 1999 09.22
V Veliki Britaniji so danes prvič v zgodovini države uvedli minimalno plačo. Tako naj bi odrasli delojemalci v prihodnje na uro prejemali najmanj 3,60 funta, tisti med 18. in 21. letom pa najmanj tri funte.
Sestri Williams v finalu
27. 03. 1999 10.08
Teniški turnir v Key Biscaynu se je razpletel povsem po željah prirediteljev. Ne le, da bo ženski finale povsem ameriški, temveč bo finalni dvoboj tudi obračun sester Williams. Venus Williams je v polfinalu premagala Nemko Steffi Graf s 6:4, 6:2, njena mlajša sestra Serena pa je izločila prvo nosilko, švicarko Martino Hingis s 6:4 in 7:6 (7:3).
Ameriška ABC v leto 2000 s 27-urnim posebnim programom
26. 03. 1999 07.56
Ameriška televizijska mreža ABC bo ob prihodu leta 2000 pripravila poseben 27-urni program, ki ga bo vodil znani televizijski voditelj Peter Jennings. V program se bodo javljali dopisniki iz različnih časovnih pasov ter tako obeležili ta zgodovinski prehod v novo tisočletje. Predsednik ABC David Westin je sporočil, da bo Jenning vodil program iz novega studia, ki ga gradi ABC na newyorškem Time Squareu, zgrajen pa naj bi bil do septembra.
Ameriška ABC v leto 2000 s 27-urnim posebnim programom
26. 03. 1999 00.33
Ameriška televizijska mreža ABC bo ob prihodu leta 2000 pripravila poseben 27-urni program, ki ga bo vodil znani televizijski voditelj Peter Jennings. V program se bodo javljali dopisniki iz različnih časovnih pasov ter tako obeležili ta zgodovinski prehod v novo tisočletje.
Dunaj gosti razstavo o ameriški umetnosti 19. stoletja
20. 03. 1999 13.41
Na Dunaju bo do 20. junija na ogled doslej največja razstava v Evropi, ki predstavlja ameriško umetnost 19. stoletja. Razstava ne prikazuje samo samostojnost, ampak tudi stilsko in predmetno raznolikost ameriškega slikarstva tistega časa, je povedal kurator razstave ''Amerika - novi svet v slikah 19. stoletja'', Stephan Koja. Zgodovinski okvir obsežne razstave, ki je na ogled v galeriji Belvedere, je razglasitev ameriške neodvisnosti leta 1776 in legendarni newyorški Armory Show iz leta 1913, ki je v tistem času predstavil nove trende v evropski umetnosti.
Celjani optimistični pred povratno tekmo z Barcelono
02. 03. 1999 18.52
Rokometaši Celja Pivovarne Laško in njihovi številni privrženci zadnje dni razmišljajo le o sobotni povratni polfinalni tekmi lige prvakov z Barcelono. Trije zadetki prednosti so lep zalogaj, toda igralci in strokovno vodstvo se zavedajo, da je zgodovinski uspeh, se pravi uvrstitev v finale, moč doseči le z dobro in maksimalno zbrano igro. Tekma se bo začela ob 16.30, sodila pa bosta Šveda Hansson in Olsson.
Evropski komisar Hans van den Broek prispel na obisk v Slovenijo
01. 03. 1999 17.52
Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek je z dvourno zamudo danes popoldne prispel na dvodnevni obisk v Slovenijo. Obisk bo priložnost za razpravo o odprtih bilateralnih vprašanjih in pogajanjih Slovenije za vstop v Evropsko unijo, kot pa je takoj po prihodu povedal evropski komisar, so tudi sicer stiki med Slovenijo in EU zelo intenzivni ter dobri.
Indijski tisk pozdravil ''zgodovinski'' obisk indijskega premiera v Pakistanu
21. 02. 1999 09.52
Indijski tisk je danes z navdušenjem pozdravil ''zgodovinski'' obisk indijskega premiera Atala Beharija Vajpayeeja v Pakistanu. Časniki so menili, da obisk, ki je prvi nekega premiera Indije v desetih letih, prinaša upanje in umiritev odnosov med sovražnima državama. ''Atal je zrušil meje,'' je menil Pioneer, Hindustan Times pa je napovedal, da bi ''pomlad upanja morala stopiti indijsko-pakistanski led''. Times of India je v napovedi dvodnevne pogovore Vajpayeeja s pakistanskim kolegom Nawazom Sharifom v pakistanskem Lahoreju označil kot ''Novo zarjo nad Lahorejem''. Premiera se bosta danes prvič sešla na štiri oči, potem ko sta se včeraj pogovarjala v okviru delegacij. V središču pogovorov bosta žgoči vprašanji Kašmirja in jedrske oborožitve.
Po impeachmentu medijska praznina?
16. 02. 1999 09.47
Ameriške medijske hiše se po koncu impeachmenta proti predsedniku Billu Clintonu soočajo z iskanjem nove udarne teme v Washingtonu, ki bi med gledalci vzbudila približno toliko pozornosti kot predsedniški škandal z Monico Lewinsky. Kako pomemben je bil škandal za ameriške medije, kaže tudi dejstvo, da so skoraj vsa uredništva v začetku leta 1998 odpoklicala najboljše novinarje s Kube, kjer so čakali na zgodovinski obisk papeža Janeza Pavla II., in jih poslala v Washington spremljat afero Lewinsky. Večina medijskih hiš je tudi močno povečala zasedbo osebja v Washingtonu. Agenciji Reuters in Associated Press sta imeli lani v Washingtonu akreditiranih 55 oziroma 95 novinarjev. Veliko zasedbo so imeli mediji, kot so CNN, NBC, Washington Post, New York Times, Chicago Tribune, Los Angeles Times in National Public Radio.
Audi v letu 1998 beleži rekordno poslovanje
05. 02. 1999 08.55
Koncern Audi je lani dosegel nove rekorde v poslovanju. Tako je njegov prihodek zrasel za 20 odstotkov na več kot 27 milijard mark, svetovna prodaja Audijevih vozil pa je poskočila za 9,7 odstotka na 600.000 vozil. Volkswagnovo hčerinsko podjetje napoveduje uspešno poslovanje tudi za letos. Tržni delež podjetja v Nemčiji je kljub rekordom letos padel s 6,8 na 6,5 odstotka, število zaposlenih pa je letos s 42.372 zaposlenimi doseglo zgodovinski rekord.
Pino Arlacci pohvalil vlado Bolivije zaradi zmanjšanja pridelave koke
15. 01. 1999 08.34
Izvršni direktor Programa Združenih narodov za nadzor nad mamili in preprečevanjem kriminala (UNDCP) Pino Arlacci je čestital bolivijski vladi, kateri je uspelo občutno zmanjšati pridelavo koke, ki služi za izdelavo mamila kokain.
Depardieu se vrača na odrske deske kot Karel V.
14. 01. 1999 12.32
Gerard Depardieu (50) se na odrske deske vrača z vlogo Karla V.. Nastopil bo v zgodovinski drami z naslovom Nebeška vrata (Portes du ciel) Jacquesa Attalija, nekdanjega svetovalca pokojnega francoskega predsednika Francoisa Mitteranda, ki se poskuša ueljaviti tudi kot dramatik.
Avstrijski rekordni izvoz v ZDA
23. 11. 1998 08.06
Avstrijski izvoz v ZDA je v prvem polletju presegel zgodovinski dve milijardi mark, kar je skorajda 30-odstotno zvišanje glede na enako obdobje lani. Prav strateško najpomembnejši sektorji industrije, in sicer prodaja specializiranih strojev, električnih aparatov in medicinsko-farmacevtskega blaga bodo predvidoma prispevali k nadaljnji rasti. Povečanje so zabeležili tudi v izvozu vozil ter avstrijskih vrhunskih vin v ZDA. V prvem polletju je za 4,3 odstotke porasel tudi uvoz iz ZDA v Avstrijo, ki je dosegel 2,5 milijarde mark. V omenjenem primerjalnem obdobju se je okrepila tudi investicijska dejavnost obeh držav. Ameriška podjetja so v Avstrijo investirala približno 71 milijard mark, avstrijska podjetja pa v ZDA skoraj 43 milijard mark.
Največji danski muzej po dveh letih ponovno odpira vrata
06. 11. 1998 10.10
Največji danski muzej, Državni muzej umetnosti v Koebnhavnu, bo po dveh letih danes ponovno odprl vrata javnosti. Muzej so namreč razširili, vrednost dveletnih del pa znaša 240 milijonov kron oziroma 38 milijonov dolarjev. Muzej bo nocoj slovesno odprla kraljica Margareta, ki se sama ljubiteljsko ukvarja s slikarstvom.
Ekvador in Peru bosta v ponedeljek podpisala mirovni sporazum
26. 10. 1998 16.05
Peru in Ekvador sta danes v brazilski prestolnici podpisala zgodovinski mirovni sporazum, s katerim sta končala 57 let dolg obmejni spor med državama.
Tito naročil zavezniško bombardiranje Srbije
10. 10. 1998 09.32
Oči Srbov so spričo groženj zveze NATO te dni uprte v nebo, a sodeč po članku iz lanske izdaje beograjskega časnika Blic ne prvič, poroča hrvaška agencija Hina. Beograjski časnik je bralcem že maja lani ''razkril'' eno ''najstrožje varovanih skrivnosti'' nekdanje Jugoslavije: Josip Broz Tito je pred koncem druge svetovne vojne dovolil britansko-ameriško bombardiranje Srbije in Črne gore ne glede na civilne žrtve! Blic se sprašuje, zakaj nekdanji jugoslovanski predsednik in komunistični voditelj ni prižgal ''zelene luči'' za npr. bombardiranje Ljubljane ali Zagreba, ampak je ''naročil'' bombardiranje srbskih in črnogorskih krajev, kar je, kot poudarja časnik, ''največji zločin v zgodovini''.
V Kopru mednarodna konferenca o Petru Pavlu Vergeriju ml.
01. 10. 1998 12.17
V Pokrajinskem muzeju na Kidričevi 19 v Kopru bo danes in jutri, 1. in 2. oktobra, potekalo mednarodno znanstveno srečanje pod naslovom ''Peter Pavel Vergerij ml. - Polemični mislec v Evropi 16. stoletja'' ob 500. letnici njegovega rojstva.
V Italiji razburjenje zaradi ''pražene mačke''
05. 09. 1998 14.31
V Italiji buri duhove kuharska knjiga z recepti za dokaj neobičajne jedi, kot sta na primer pražena mačka ali sir s črvi. Avtorji knjige z naslovom Tradicionalne jedi iz Vicenze (L'alimentazione nella tradizione vicentina) govorijo o ''zgodovinski knjigi'', so poročali italijanski časniki. Z njimi pa se ne strinjajo razburjeni aktivisti za varstvo živali, ki trdijo, da gre za napeljevanje k mučenju živali. Prebivalci Vicenze pa zadeve ne jemljejo preveč resno; sami sebe so radi celo ironično označevali kot ''jedce mačk''. Pisatelj Virgilio Scapin je po branju knjige celo izrazil navdušenje nad kuharsko umetnostjo v svojem domačem mestu Vicenza. Po njegovem mnenju je recept za pripravo mačke zgodovinsko izročilo.
Italija mora znova pretresti vprašanje pokojnin
28. 08. 1998 14.56
Italijanska vlada se bo morala po sprejemu proračuna za 1999 znova lotiti perečega problema socialne in pokojninske porabe, je v petek za La Republico izjavil Franco Marini, vodja stranke iz vladajoče koalicije. Italija v okviru svoje porabe za socialo potroši več denarja za pokojnine kot večina drugih članic Evropske unije, njeno prebivalstvo pa se stara. Po dolgotrajnih in žolčnih pogajanjih med vlado in voditelji sindikatov so lani novembra s pokojninsko reformo skrčili pokojninsko porabo za 4,1 miljarde lir v letu 1998. Vlada je pozdravila sporazum kot ''zgodovinski'', vendar je ocenila, da bi šli lahko še naprej in bi radodarni italijanski sistem uskladili s evropskimi standardi. Nova pokojninska reforma tako ne prinaša sprememb za delavstvo modrih ovratnikov, v skladu z obljubami, ki jih je dala zaveznikom z vrst trde levice, da bi si zagotovila ključno podporo v parlamentu. Marini sodi, da je je reforma ''pozitiven korak''. ''Toda gospodarske težave in odsotnost rasti zaposlenosti ustvarajo nove porableme. Zato je treba začeti z resnimi razpravami, brez odvečenega dramatiziranja'', še dodaja Marini.
Švicarska podjetja pripravljena prispevati k sporazumu
13. 08. 1998 16.04
Več velikih švicarskih industrijskih družb, med njimi Novartis in Roche, je danes izrazilo pripravljenost za finančno sodelovanje v ponoči sklenjenem načelnem sporazumu med švicarskimi bankami in ameriškimi judovskimi organizacijami v New Yorku, na podlagi katerega bodo banke judovski skupnosti v prihodnjih treh letih nakazale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za med drugo svetovno vojno zaplenjeno judovsko zlato in denar v švicarskih bankah.
Zgodovinski sporazum med švicarskimi bankami in Judi
13. 08. 1998 11.29
Švicarske banke bodo judovski skupnosti v prihodnjih treh letih izplačale 1,25 milijarde dolarjev odškodnine za v obdobju holokavsta zaplenjeno zlato in denar. Judje po vsem svetu pozdravljajo zgodovinski sporazum, ki so ga po triletnih pogajanjih na sodišču v newyorškem Brooklynu ponoči sklenili švicarski zasebni banki Credit Suisse in Švicarska bančna unija ter Svetovni judovski kongres in s katerim se je Švica izognila gospodarskim kaznim, s katerimi so ji resno zagrozile ZDA.
Govor Martina Luthra Kinga javna last
27. 07. 1998 07.41
Sodišče v Atlanti je razsodilo, da govor Martina Luthra Kinga Jr. ''I Have a Dream'' (Sanjam) pripada javnosti. Sodnik William O'Kelly je razsodil v prid televizijske hiše CBS News in tožiteljem, Kingovim dedičem, odtegnil avtorske pravice za zgodovinski govor na stopnišču Lincolnovega spominskega centra, po mnenju vodilnega poznavalca Kinga in direktorja oddelka za Kingovo dokumentacijo na standfordski univerzi Clayborna Carsona verjetno donosnejši od katerega koli drugega Kingovega natisnjenega besedila. Sodnik je sodbo utemeljil z dejstvom, da King ni zaščitil avtorskih pravic govora, preden ga je razdelil novinarjem. V govoru 28. avgusta 1963 v Washingtonu pred 200.000 ljudmi je King razložil svoje želje: da bi njegove otroke sodili po značaju in ne po barvi kože.
Kirgizistansko-kazahstanska poroka leta
21. 07. 1998 08.28
Ajdar, najstarejši sin predsednika Kirgizistana Askarja Akajeva, in Alija, najmlajša hčerka kazahstanskega predsednika Nursultana Nazarbajeva, sta se minuli konec tedna poročila ob gorskem jezeru Isik-Kul v Kirgizistanu. Dogodek predstavlja obnovitev regionalne tradicije kronanja političnih vezi z družinskimi. Poroko ocenjujejo za dogodek leta v srednji Aziji, medtem ko jo lokalno časopisje označuje za zgodovinski dogodek brez presedana. Tudi politiki menijo, da je združitev mladega para velikega pomena za sosednji srednjeazijski državi in da bo tudi psihološko zelo pozitivno vplivala na oba naroda.
Kosovski Albanci slovesno ustanovili parlament
16. 07. 1998 15.21
Kosovski Albanci so ustanovili nov parlament, ki ga ne priznavajo niti beograjske oblasti niti svet. Srbska policija je hitro intervenirala in ukazala članom parlamenta, naj se razidejo.
''Družinski album'' zadnjega ruskega carja na ogled v Moskvi
12. 07. 1998 12.30
V moskovski razstavni dvorani Manež je na ogled razstava z naslovom Družinski album Nikolaja II., na kateri so razstavljene fotografije zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine. Razstavo sta pripravila ruski državni arhiv in moskovski Zgodovinski muzej, ki fotografije prvič predstavljata javnosti. Na ogled so fotografije iz dvaindvajsetih foto albumov carja Nikolaja II. in njegove družine, na katerih so ujeti njihovi zasebni trenutki iz vsakdana. Številne fotografije je posnel sam car, pa tudi carica Aleksandra in njune hčerke, saj je bila fotografija njihov konjiček. Ob tem so razstavljeni tudi foto portreti družine, ki so jih posneli uradni fotografi, fotografije s kronanja in različnih slovesnosti na Rdečem trgu. Na ogled je tudi nekaj redkih fotografij Rasputina, zaupnika carice in vplivnega moža na dvoru, ki se je izogibal fotoaparatom. Na razstavi so na ogled tudi osebni dnevniki Nikolaja II., pisma in drugi dokumenti, ki odražajo duh časa. Razstava poteka prav v času, ko bodo posmrtne ostanke Nikolaja II. in njegove družine, ki so jih boljševiki skrivoma ubili 17. julija leta 1918, uradno pokopali. Pogreb bo v Sankt Petersburgu.
Zgodovinski kitajsko-kazahstanski sporazum o meji
04. 07. 1998 12.31
Kitajska in Kazahstan sta danes podpisala sporazum, s katerim sta rešila dolgoletne spore okoli 1700 kilometrov dolge meje in dveh območij na jugo- in severovzhodu Kazahstana.
SSK poziva k sprejetju spravnih listin
03. 07. 1998 16.00
Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) kot organizacija slovenske civilne družbe, ustanovljena prav z mislijo na slovensko narodno spravo, državno osamosvojitev in demokratizacijo, je danes pozvala poslance in vodstva parlamentarnih strank, naj sprejmejo Deklaracijo o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in Izjavo o narodni spravi in tako končno naredijo zgodovinski korak, ki je njihova dolžnost in ki ga od njih pričakuje slovenski narod.
V KIC Križanke odprli razstavo Glavni trg v Celju
04. 06. 1998 15.19
V Kulturno-informacijskem centru Križanke so opoldne odprli gostujočo razstavo o Glavnem trgu v Celju. Fotografije, stare razglednice, načrti in drugo gradivo, ki so ga za razstavo prispevale različne celjske ustanove in posamezniki, predstavljajo zgodovinski razvoj in vlogo osrednjega celjski trga, ki so ga v različnih obdobjih imenovali Trg, Veliki trg, Glavni trg, Markov trg, Tomšičev trg ter zadnjih šest let ponovno Glavni trg. Razstava, ki jo je celjski muzej novejše zgodovine pripravil v sklopu občasnih razstav za novo stalno postavitev ob koncu tisočletja, bo na ogled do 27. junija.
Tony Blair kot prvi britanski premier povabljen v irski parlament
02. 06. 1998 11.28
Britanski ministrski predsednik Tony Blair je povabljen, naj nagovori irski parlament kot prvi britanski premier po krvavi državljanski vojni in ustanovitvi Svobodne irske države leta 1921.
Unesco prispeval 40.000 ameriških dolarjev za pomoč prizadetim v Posočju
18. 05. 1998 15.28
Pomočnik generalnega direktorja Unesca Daniel Janicot je danes v Parizu slovenskemu veleposlaniku Jožefu Kuniču predal pismo in ček v znesku 40.000 ameriških dolarjev (6.640.000 tolarjev) kot pomoč Unesca za odpravo posledic potresa v Posočju, so sporočili iz ministrstva za kulturo.